Donna je v začasni dom vzela brejo samičko. Prvi skoteni mladiček je bil Van Gogh. Donna je zelo hitro opazila, da je mladiček poseben; poleg tega, da ni imel enega ušesa, je bil tudi zelo majhen in veliko šibkejši od ostalih. Dan po rojstvu je začel izgubljati težo, kar nikoli ni dober znak.
Donna se je odločila, da naredi vse, kar je v njeni moči, da Van Gogh preživi. Hranila ga je po steklenički s formulo za mladiče 4-5x na dan. Po dobrih 2 tednih vztrajanja, je kuža začel kazati napredek. Sicer ni mogel hoditi, se je pa zato veliko plazil in tako raziskoval. A je počasi pridobival tudi na moči, začel vstajati in čez nekaj časa tudi shodil.
Ko si je dovolj opomogel, se je končno začel obnašati, kakor mladič – bil je igriv in živahen. Rad je delil poljubčke. Donna ga je predstavila svojim drugim psom, ki jih je Van Gogh naravnost oboževal. Po vsemu, kar je s tem psičkom prestala, se je Donna odločila, da ga posvoji. Tako bo pri njej užival svoje pasje življenje do konca svojih dni.
Veronika Sivka
