Upam, da se me spominja!

918

Vsako leto v zavetišču pristane veliko psov. Po sili razmer morajo tudi kužki, ki so že imeli ljubeče skrbnike znova iskati nov dom, nekateri skrbniki pa morajo zaradi ekonomskih razlogov za dlje časa zapustiti svojega kosmatega prijatelja. Pa se kužki spominjajo svojih preteklih lastnikov? Znanstveniki pravijo, da naši ljubljenčki pokažejo veliko večjo mero navdušenja ob prihodu lastnika, ki je bil odsoten dlje časa. Seveda te odsotnosti ne štejejo v urah in minutah, kot ljudje, imajo pa določeno mero občutka za čas.

Pretekle izkušnje vplivajo na sedanjost

Kdo je bil dober in kdo je bil slab do njih, si psi zelo dobro zapomnijo. Tudi travmatične izkušnje ali predmeti, ki so bili povezani s travmatično izkušnjo, se jim usidrajo v spomin. Če je bil prejšnji skrbnik grob ali nepravičen do psa, bo le-ta ob ponovnem snidenju kazal znake preplašenosti ali celo agresije, če pa se bo zgodilo snidenje med skrbnikom, ki je psu nudil ljubeč dom, bo pes pokazal svojo privrženost na različne načine. Nekateri psi, ki jim vid že nekoliko peša, lahko vidijo podobo ljubečega skrbnika v človeku, ki mu je zgolj podoben na videz.

Prepoznavanje obrazov in pasji voh

Po raziskavi iz leta 2010, ki je bila objavljena v reviji “Animal Behavior,” psi prepoznajo svoje lastnike, ko vidijo njihov obraz. Ko so za namen študije zakrili obraze ljudi, so imeli psi več težav pri prepoznavi svojega lastnika, te težave pa so bile še posebej opazne pri psih starejših od 7. let. Kaj pa bi se pri raziskavi zgodilo, če bi psu zakrili oči ter pustili nosu prosto pot? Psi v primerjavi s človekom vohajo kar štiridesetkrat bolje in si različne vonje tudi zapomnijo, zato bi pes tudi z zaprtimi očmi v skupini več deset ljudi hitro prepoznal lastnika.

upam-da-se-me-spominjaUpam, da se me spominja!

Argos, pes, ki se je spominjal, je nastopil v Homerjevi Odiseji. Kar 20 let je pes čakal Odisejevo vrnitev z raziskovanja sveta, in ko je naposled le dočakal svojega lastnika, je zbral toliko moči, da je pomahal z repom, nato pa umrl. To je ena izmed prvih zapisanih zgodb o pasji zvestobi. Tokrat pa vam bomo predstavili zgodbo pogumnega Ikarja, ovčarja, ki je leta 2012 s svojim vojaškim vodnikom služil v Afganistanu.

Ikar je bil pes, ki je znal hitro izslediti razstrelivo in skupaj s svojim vodnikom, vojaškim specialcem Vancom McFarlandom sta na vojnem območju Afganistana iskala razstrelivo, ki je bilo nastavljeno ob cestah. Pri svojem delu je bil Ikar zelo uspešen, zato ni bilo čudno, da so ga kmalu po vrnitvi domov znova določili za odhod na bojne črte. Tokrat pa njegov vodnik ni bil Vance in slovo je bilo težko. Ko se je Ikar ponovno vrnil v ZDA, ga je skupaj z desetimi drugimi pasjimi specialci odkupilo privatno podjetje, ki jih nastanilo v začasne pesjake in zapustilo. Lastnik pesjaka, ki je vzljubil predane vojne heroje, je za njih kljub visokim finančnim stroškom lepo skrbel ter jih po 17. mesecih predal organizaciji Mission K9 Rescue of Houston. Organizacija se je, v želji, da najde prve vodnike psov, odločila, da to stori preko družbenih omrežij. Vzpostavila je stik z Lancom McFarlandom, ki je bil ob novici, da je bil njegov prijatelj zapuščen, šokiran in mu brez pomisleka ponudil dom, tako ljubeč, kot si ga zasluži vsak pes.

V prisrčnem video posnetku si oglejte kako je potekalo ponovno srečanje Ikarja in Lanca, ki se nista videla kar 3 leta.

 

 Maja Primožič

 

Viri:
– pets.thenest.com
– pets.thenest.com
– dogcare.dailypuppy.com
– blog.theanimalrescuesite.com