Ultrazvočna diagnostika je ena varnejših, brezbolnih in zanesljivejših metod pri pregledu rodil in spremljanju brejosti pri psicah. Čeprav se je razmeroma pozno uveljavila kot diagnostično sredstvo, še posebej v primerjavi z rentgensko diagnostiko, in se je v klinični praksi začela uporabljati šele v letih 1960 in 1970, je danes prav pri vrhu izbora. Predvsem je zanimiva z vidika prenosa podatkov v realnem času, kar pomeni, da lahko spremljamo gibanje organov, na primer srca, oziroma aktivnost zarodka v maternici. Prav tako lahko s ponavljajočimi ultrazvočnimi pregledi spremljamo embrionalni in fetalni razvoj ter opazujemo nepravilnosti in morebitne bolezenske spremembe.
Ultrazvočni pregled se praviloma opravlja pri živali, ki je tešča vsaj 12 ur, saj črevesje, ki je napolnjeno s hrano in z zrakom, zelo moti in včasih cel
o onemogoči pregled. Načeloma je preglede bolje opravljati zjutraj. Zaželeno pa je, da imajo živali ob pregledu poln mehur, zato jim dovolimo piti po volji.
Med ultrazvočno sondo in kožo pacienta mora biti čim boljši stik, kar zahteva britje trebušnega predela in uporabo posebnih gelov, ki se nanašajo na tako pripravljeno kožo. Pri zelo dolgi in svileni tanki dlaki lahko le-to razmaknemo in z alkoholnimi razkužili pripravimo zadovoljiv stik za sondo.
Pregled razmnoževalnih organov psičke oziroma njenih plodov se opravlja v zatemnjeni sobi. Žival mora biti praviloma v ležečem položaju na hrbtu. V določenih primerih, ko bi hrbtni položaj lahko poslabšal zdravstveno stanje živali, lahko ultrazvočni pregled opravimo tudi leže v stranskem položaju ali stoje. Navadno se ultrazvočni pregledi v pozni brejosti opravljajo leže na strani, saj je pritisk plodov na veliko žilo odvodnico in aorto precej neprijeten. Žival poskusimo čim bolj pomiriti in jo nežno zadrževati v želeni poziciji, saj je za kakovosten pregled pomembno tudi, da je psička mirna. Pregled navadno traja od 15 do 30 minut.
[members_only]
Pogosta brejost ni zaželena in lastniki se s to težavo začnejo ukvarjati, ko jim uide goneča se psička ali jo zalotijo med parjenjem. V tistem trenutku bi radi uporabili kakršnakoli sredstva, da bi preprečili nezaželene posledice. V resnici je brejih le okoli polovica takšnih psičk, najboljši način pa je, da se dobre tri tedne od zaskoka brejost ultrazvočno potrdi ali ovrže. Nato se lahko odločamo o potrebnem posegu, torej ob potrjeni brejosti za čim hitrejšo sterilizacijo, ko plodovi še niso veliki, ali za hormonalno pozno prekinitev brejosti. Oba posega pa seveda nosita večje tveganje za zdravje živali kot poseg, če psička ni breja.
V primeru želene brejosti lahko zgoden ultrazvočni pregled naredimo že okoli 18. dneva po sparitvi oziroma umetni osemenitvi. Ob tem zgodnjem ugotavljanju lahko potrdimo prisotnost gestacijske vrečke, ki je videti kot majhna kroglasta črna struktura tik pod mehurjem. Lahko jo tudi zamenjamo za kakšno drugo strukturo, še posebej, če psička med pregledom ni mirna.
Bolj zanesljivo je ugotavljanje brejosti med 25. in 35. dnevom od zaskoka, ko postanejo vidne embrionalne strukture. Takrat lahko že ocenjujemo srčni utrip in gibanje plodov, torej njihovo vitalnost. V tem času lahko določimo število plodov bolj natančno kot kasneje, ko se le-ti zaradi velikosti prekrivajo. Navadno je število mladičev višje od napovedanega, razen v primeru odmiranja in resorpcije plodov. Zato je priporočljivo opraviti več tedenskih ultrazvočnih pregledov, najnatančnejše število plodov pa nam dá rentgenska slika v zadnji tretjini brejosti.
Ultrazvočna diagnostika blizu izračunanega dneva poroda nam lahko pomaga pri odločitvah, ali bo potrebna veterinarska pomoč pri porodu (na primer carski rez). Spremljamo vitalne znake plodov (bitje srca, gibanje), njihovo velikost, način vstopa v medenično votlino, krčenje maternice in drugo.
Po porodu se maternica pri psici krči na normalno velikost približno pet tednov. V tem času lahko opažamo nekaj rjavo obarvanega izcedka iz nožnice, največ v prvem tednu po porodu. Ob večjih količinah nožničnega izcedka je včasih potrebno opraviti še kakšen ultrazvočni pregled in spremljati spremembe v materničnih rogovih oziroma se odločiti za druge diagnostične preiskave.
Zdravi mladički in psička so v veselje lastnikom, dobro opravljeno delo pa v zadovoljstvo veterinarjem.
[/members_only]
Saša Hrušovar Podpečan, dr. vet. med.
Objavljeno v šesti številki revije Kužek
