Alergije pri psih so vse bolj pogoste, težav, ki jih prinašajo, pa se lastniki pred nakupom mladiča večinoma ne zavedajo. Praskanje, srbenje in izpuščaji so eden najpogostejših vzrokov za obisk veterinarjev, predvsem v poletnih mesecih. Seveda pa so tudi najpogostejši znaki kožnih obolenj. Predstavljajo veliko neprijetnost tako za psa kot tudi za lastnike. Vsako praskanje in vsak mozoljček pa še ne pomeni alergije oziroma alergijskega dermatitisa.
Klinični znaki srbečice vključujejo praskanje, grizenje in lizanje delov telesa, drgnjenje ob predmete, preproge, valjanje po hrbtu in stresanje z glavo. Pojavijo se lahko različni izpuščaji, ki se razlikujejo glede na trajanje in jakost – lahko so to zgolj pordela mesta na koži, mozoljčki, koprivnica ali potemnela dlaka. Če spremembe trajajo dalj časa in se močno inficirajo, pa nastanejo obsežnejše spremembe kože s krastami in z gnojem. Srbečica je lahko stalna ali se pojavi zgolj občasno ob različnih letnih časih. Opazimo razliko v jakosti srbenja, ko se žival giba zunaj ali zadržuje znotraj zaprtih prostorov. Vse to so pomembne informacije, ki pomagajo pri diagnostiki in kasnejšem zdravljenju.
Alergija pomeni nenormalen odziv imunskega sistema organizma na substance v njegovem okolju ali ob vnosu substanc v telo. Takšnim snovem rečemo alergeni. Ti v telo vstopijo na različne načine, z vdihavanjem, zaužitjem ali prek kože. Ločimo različne oblike alergij in v večini primerov se pojavijo od 1. do 3. leta starosti psa. Najpogostejše so atopični dermatitis, intoleranca hrane in alergijski dermatitis zaradi pika bolh. Preden pa psa obsodimo z diagnozo ALERGIJA, se moramo prepričati, da opisani znaki niso le posledica hude invadiranosti z zunanjimi zajedavci (bolhe, garje) ali posledica infekcije z bakterijami ali glivami. Vse to lahko povzroča opisane znake, vendar s primerno terapijo ti znaki izginejo. Pri psih z alergijskim dermatitisom pa pride do porušenja kožne bariere zaradi preobčutljivosti organizma in prekomernega razmnoževanja bakterij in kvasovk, ki so drugače običajni prebivalci kože, kar povzroča dolgotrajne in ponavljajoče težave s kožo.
Če so vzrok težav sestavine hrane, govorimo o intoleranci hrane. Nastane zaradi alergijske reakcije, ki jo sproži zaužita beljakovina v hrani. Pojavijo se lahko znaki, ki so podobni atopičnemu dermatitisu, v nekaterih primerih tudi prebavne motnje, kot so driska, bruhanje in prekomerno dnevno blatenje. Pri takšnih psih so ugotovili pogosta ponavljajoča vnetja zunanjih sluhovodov. V takšnih primerih veterinarji predpišemo tako imenovano izločevalno dieto, ki je lahko že pripravljena dietna briketirana ali mokra hrana, ali pa lastniki dieto pripravljajo sami doma. Vsekakor pa pes ne sme dobivati hrane, ki smo jo pripravili za naš obrok (slana hrana, salame, poli klobasa in drugo)! Če se lastnik odloči, da bo za obolelega kužka sam pripravljal hrano, je nujno, da dobiva beljakovine – meso, s katerimi se pes do zdaj še ni srečal (na primer riba, konjsko, kunčje ali ovčje meso). Z dieto je potrebno vztrajati vsaj 6–8 tednov, da lahko opazimo izboljšanje in govorimo o pozitivnih učinkih diete. Pri tem je pomembno omeniti, da je lahko že majhen košček hrane, ki je bil kriv za nevšečnosti, vzrok, da se znaki alergije ponovno pojavijo. Zato lastniki ne smejo podlegati nesrečnim pogledom kužkov, ki so na dieti, in jim na skrivaj dajati priboljškov.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Dr. Tina Roškar, dr. vet. med.
Objavljeno v šesti številki revije Kužek
