Šnavcer je primeren za:
Izkušene lastnike psov
Družine s starejšimi otroki
Na kratko o šnavcerju:
Zvest
Pogumen
Čuvaj
Aktiven
Posebne zahteve:
Poznamo tri različne variacije šnavcerjev, ki se razlikujejo po velikosti: miniaturni, standardni in veliki šnavcer. Med sabo se nekoliko razlikujejo tudi po temperamentu, zato moramo pasmo šnavcerja previdno izbrati glede na velikost in karakter, ki nam najbolj odgovarja.
Zgodovina
Šnavcer je doma v Nemčiji, izvira iz Bavarske regije. Ob koncu devetnajstega stoletja pasma še ni bila ločena od nemških pinčev, saj so se kratkodlaki in žimasti mladiči lahko rodili v istem leglu. Te psi so bili nemški ekvivalenti angleškim terierjem, saj so jih uporabljali predvsem za uničevanje škodljivih glodavcev v hišah in na kmetijah. Šnavcerji so bili še posebej doma v hlevih, kot družba konjem in drugim domačim živalim. Srednje šnavcerje so nato križali s črnimi dogami in flandrijskim govedarjem, s tem je nastala pasma veliki šnavcer, ki so ga uporabljali za zganjanje goveda, zelo priljubljen pa je bil tudi v vojski in v policiji. Miniaturni šnavcerji pa so nastali s križanjem z opičjim pinčem in kodrom. Vse tri pasme so danes predvsem priljubljene kot hišni ljubljenček.
Videz
Miniaturni in veliki šnavcer sta pasmi, ki sta po izgledu le pomanjšana oziroma povečana verzija standardnega šnavcerja. Veliki šnavcer doseže plečno višino do 70 cm, srednji do 51 in miniaturni do 36 cm. To so kompaktni in čokati psi dobre substance telesa. Glava je močna in dolga, s ploskim čelom in zaradi markantnih obrvi navidezno dobro definiranim stopom. Nos je velik in vedno črne barve, oči pa so srednje velikosti in živahne. Ušesa so spuščena, trikotne oblike in nošena ob licih. Vrat je močan in mišičast, brez gub ali odvečne kože in se elegantno nadaljuje v raven kratek hrbet. Rep je visoko nastavljen in nošen navzgor ali rahlo zakrivljen čez hrbet. Prednje noge so ravne, zadnje noge pa močne, mišičaste in dobro okotene. Gibanje je fleksibilno, svobodno in elastično, z dobrim odrivom zadnjih nog. Krovna dlaka je trda in žimasta, podlanka pa mehka in gosta. Dlaka je kratka na glavi in ušesih in po telesu, nekoliko daljša na nogah in gobčku, kjer tvori značilno brado. Pasme šnavcerjev se nekoliko razlikujejo po dovoljenih barvah – pri miniaturnem šnavcerju so dovoljene barve poper-sol, črna, črno-srebrna in bela, medtem ko so pri srednjem in velikem šnavcerju dovoljeni le poper-sol ter črna barva.
Temperament
Šnavcer je aktiven, entuziastičen in živahen pes, ki je zelo naklonjen lastniku. Je dober pes čuvaj, lahko pa postane posesiven in dominanten. Zato je pomembna temeljita socializacija že od mladih dni in navajanje na različne ljudi in živali. Imajo sloves, da so ostri psi, kar pa je v veliki meri odvisno od vzgoje. Je zelo inteligenten pes, ki se hitro uči, vendar zna biti nekoliko trmast in svojeglav, saj na ukaze ne uboga kar na slepo, marveč o vsem temeljito razmisli. Ima veliko energije in nikakor ni pes za na kavč ali posedanje po stanovanju, ampak potrebuje veliko aktivnih sprehodov ter zadosti mentalne zaposlitve. Zaradi svoje enrgičnosti niso najbolj primerni za družbo mlajšim otokom. Šnavcerji vseh velikosti so odlični v pasjih športih, kot je agility ali pa v tekmovanjih poslušnosti. Miniaturni šnavcer je zaradi velikosti popoln pes tudi za manjša stanovanja, seveda če dobi dovolj gibanja. Kljub temu, da je majhen pes, pa ima velik karakter in ga moramo obravnavati enako kot njegove večje sorodnike, saj lahko v nasprotnem primeru postane razvajen in uničevalen.
Veliki šnavcerji so bili dolga leta uporabljani kot psi čuvaji, že njihova impozantna velikost in globok lajež je dovolj da odžene marsikaterega vsiljivca. Drugače pa so veliki šnavcerji prijazni in zvesti psi, ki so radi v krogu družine.
Zdravje in nega
Srednji in veliki šnavcer sta kot vse druge večje pasme psov nagnjena k problemom s sklepi, kot je displazija kolkov in komolcev. Pri šnavcerjih se pojavlja tudi epilepsija. Šnavcerja moramo zato kupiti pri odgovornem vzreditelju, ki skrbi za zdravje pasme in pari le zdrave predstavnike, kar lahko tudi dokaže z rodovnikom.
Šnavcerjem ne izpada dlaka, zato so primerni psi tudi za alergike. Da ohranimo značilno silhueto šnavcerja, ga je potrebno nekajkrat na leto striči, pri razstavnih psih pa še bolj pogosto. Ostro dlako šnavcerjev se trima ali ročno populi, da se ohrani kvaliteta dlake, če pa se ga brije, pa dlaka postane mehka in premočljiva.
