Rodovnik ali nekaj takšnega

1868

rodovnik-ali-nekaj-taksnegaKo pride beseda na rodovnik, pogosto slišimo stavek: ‘ne potrebujem papirjev, saj psa ne bom razstavljal, kuža bo samo hišni ljubljenček!’ Ta kos papirja je, že odkar obstaja, predmet mnogih razgretih debat. Rodovniški psi imajo za več generacij nazaj znano poreklo, katerega zagotavlja dokument, ki ga ob skotitvi prejme prav vsak mladič iz legla. Dodeljevanje rodovnika le določenemu številu mladičem iz legla je na srečo stvar prejšnjega stoletja. Nerodovniški mladič tega dokumenta ne prejme, rejec pa bodočemu lastniku ni dolžan zagotoviti nikakršnih informacij o psičkovih prednikih, njihovem zdravstvenem stanju in izgledu. Res je, da nerodovniških psov ne moremo razstavljati, vendar pa to še zdaleč ni edini namen rodovnika. Razstave so nedvomno velik del vzreje psov, vendar pa lahko pse vzrejamo tudi če niso nikoli prestopili pragu razstavnega ringa in obratno – tudi najboljši šampionski naslov ni obveza, da moramo tega psa pariti. Seveda pa uspešni razstavni rezultati prinašajo določen ugled psu in njegovemu lastniku, ter dokazujejo njegovo lepoto, zdravje, ustrezen temperament in skladnost s standardom določene pasme, kar ga naredi bolj zaželenega za nadaljnjo vzrejo. Prav te atributi pa nerodovniškemu psu iste pasme pogosto manjkajo.

[members_only]

Vzreditelj rodovniških psov ima pred svojim prvim leglom pred seboj zahtevno pot. Najprej je dolžan opraviti obvezen vzrejni pregled psice, kar pogosto obsega tudi obisk veterinarja in za pasmo določene zdravstvene preglede, ki zagotavljajo, da je psica res zdrava in morebitnih genetskih bolezni ne bo prenesla svojim mladičem. Nato v obzir pride tudi registracija psarne in drugi stroški. Določeno je tudi pri kateri starosti se psica lahko prvič pari ter kolikokrat lahko ima mladiče. Lastnik psice mora plačati tudi za samčev skok, cena pa se po navadi giblje približno v rangu cene enega mladiča, kar je še posebej za pasme z majhnimi legli precejšen strošek vzreditelja. Ko se psički skotijo, so vzreditelji pod nadzorom referentov Kinološke zveze Slovenije, kateri preverjajo, ali je za leglo res optimalno poskrbljeno. Za nekatere pasme so potrebni tudi zdravstveni testi mladičev, kot na primer velja pri psih bele barve, pri katerih je možna gluhost. Odgovoren vzreditelj bo malim psičkom posvečal veliko pozornosti, skrbel za njihovo pravilno ne le fizično, ampak tudi psihično rast in razvoj, ter zagotovil dovolj zgodnje socializacije, da bo psiček s kar najboljšimi temelji odšel v novi dom. Tudi izbira bodočega lastnika teh psičkov je izjemna odgovornost, saj mora vzreditelj poskrbeti, da bo imel pes zagotovljene osnovne pogoje za kvalitetno nadaljnje življenje. Tako ni čudno, da so kriteriji za nakup rodovniškega psa pogosto strogi, z vsemi stroški vzreje pa je povezana tudi včasih precej visoka cena mladiča.

Razlogi za vzrejo mladičev brez rodovnika so mnogi. Morda je krivo pomanjkanje znanja lastnika psičke, katera ima leglo, želja po mladičih brez dodatnih stroškov, stremenje k zaslužku ali pa psica preprosto ne ustreza standardom pasme in tako ne opravi vzrejnega pregleda. Te napake so lahko vidne, kot so neustrezna višina, barva ali dlaka psa, ali pa nepravilnosti na prvi pogled ne moremo videti, saj gre lahko za zdravstveni problem ali neustrezen temperament, kar bodočim mladičem in njihovim lastnikom na dolgi rok utegne celo bolj škoditi. Marsikaterega kupca zavede že naša pregovorna potrošniška mentaliteta: ‘kupil bom tam kjer je ceneje!’ Legla lahko zelo enostavno najdemo na vseh večjih oglasnih portalih, pogosto pa nas pri nerodovniških psih preseneti tudi nizka cena mladiča. Vendar v primeru trgovanja z živimi bitji, s katerimi imamo namen preživeti naslednjih deset in več let, nepremišljen nakup nikakor ni najboljša izbira. Kot vse stvari, katere lahko kupimo z denarjem, je tudi vzreja psov postala posel. Čedalje več je ljudi, ki se požvižgajo na pasje zdravje in etično, odgovorno vzrejo. Psa vidijo kot lahek zaslužek z malo vloženega denarja. Tako neodgovorno in včasih že kar kruto trgovanje s psi se je pri nas v zadnjih letih zelo razširilo. V vseprisotni gospodarski krizi se ljudje poslužujejo vse bolj vprašljivih poti do zaslužka. V zadnjem času smo bili priča že premnogim preprodajalskim škandalom, v katerih so seveda kratko potegnili psi in njihovi nevedni kupci. Na žalost tukaj trpijo nedolžna pasja življenja. Imeti je treba le psičko priljubljene pasme, ki je trenutno iz tega ali onega razloga popularna, ji najti ženina podobnega izgleda in čez dva meseca bo po vsej sreči čim večje leglo malih ljubkih mladičkov. Skozi nadaljnjih osem tednov pa lahko rejci te mladiče prodajo po poljubni ceni, ki je praviloma vedno nižja od rodovniških mladičkov iste pasme, saj niso obvezani k veterinarskim pregledom psice in mladičev ter drugim stroškom, povezanim z uradno vzrejo. Pri nakupu takega psička pa nimamo nobenega zagotovila o starših in njihovem zdravju in obnašanju, ki se prav tako v veliki meri podeduje v naslednjo generacijo. Tak pes je lahko v nadaljnjem življenju, kljub začetni nizki ceni, kar velik finančni zalogaj, saj se lahko zgodi, da bomo z obiski pri veterinarju ali pasjem inštruktorju zapravili precej več, kot smo na začetku prihranili. Ker lastnik psice ni pod nobenim uradnim nadzorom, tudi ne vemo zagotovo v kakšnih razmerah so ti mladiči preživeli prvih nekaj nebogljenih, a vseeno odločilnih, tednov življenja.

Izbira in nakup novega kužka je tako izjemno odgovorna odločitev, ki je ne gre jemati zlahka. Upoštevati je potrebno veliko različnih dejavnikov. Najboljše je, da se v nakup ne spuščamo brezglavo in pred tem najdemo čim več informacij o pasmi, vzreditelju in razmerah, v katerih bo naš bodoči prijatelj preživel prve mesece življenja. Dandanes, v dobi interneta, socialnih omrežij in specializiranih pasjih revij res ni težko priti do znanja, ki ga potrebujemo, ko se odločamo za kužka. Vsak odgovoren vzreditelj bo več kot vesel predhodnega obiska, bodočim lastnikom pa bo razložil prednosti in slabosti pasme, jim pokazal njegove pse in ponudil pomoč ne samo pri nakupu, ampak tudi ko psiček že odide v novi dom. Seveda pa je življenje nepredvidljivo in se lahko pri nakupu psa zgodi karkoli – lahko kupimo pasemskega mladička brez rodovnika, ki bo slika zdravja še daleč v pozno starost ali pa se že zgodaj v pasjem življenju pojavi bolezen, kljub generacijam zdravih staršev z bleščečimi ocenami, na listu papirja, imenovanem rodovnik. Največ, kar lahko sami naredimo je, da se oboroženi z znanjem čim bolj premišljeno podamo na to čudovito novo pot, na kateri nas bo spremljal novi kužek. Edina gotovost pri vsem tem je, da nas bo imel kuža brezmejno rad prav vsako sekundo njegovega življenja, pa naj bo mešanček ali pasemski pes z rodovnikom.

[/members_only]

Andreja Fegeš

Objavljeno v enaindvajseti številki revije Kužek