S podaljševanjem življenjske dobe tako psov kot tudi domačih mačk prihaja do vedno bolj pogostih različnih oblik tumorjev in rakavih obolenj. Da pa bi v takem primeru lahko kar najbolje poskrbeli za svojega ljubljenčka, je pred kakršnim koli posegom nujno potrebno pridobiti čim več informacij o tem, kakšne oblike zdravljenja so nam sploh na voljo. Želim vas spoznati z eno izmed možnosti, ki je tudi mojemu kužku pred leti rešila življenje.
Radioterapija je poleg kirurgije in kemoterapije eden izmed treh glavnih načinov zdravljenja raka. Zaradi odličnega razmerja med učinkovitostjo in poškodbo zdravega tkiva jo uvrščamo med najbolj učinkovite nekirurške metode zdravljenja melanomov. Mnogo ljudi odvrne ideja, ko slišijo, da gre za obsevanje, saj radioterapija deluje na način ionizirajočega sevanja. Dobra novica pa je ta, da se ionizirajoči žarki usmerijo samo na obolelo mesto, njihova naloga pa je, da okvarijo genetski zapis celic in jim s tem omogočajo delitev. Dobra novica je tudi, da so rakave celice v precejšnji meri bolj občutljive na takšno poškodbo kot zdrave, zato z natančnim načrtovanjem obsevanja, ki ga sestavita veterinar in radioterapist, lahko določimo količino obsevanja, ki je še potrebna, da uniči rakave celice in ne poškoduje zdravih.
Kdaj se poslužujemo radioterapije?
[members_only]Žal se zaradi same anatomije telesa in različnih oblik rakavosti ne da vseh tumorjev rešiti z radioterapijo. Naštejmo pa nekatere vrste, kjer je radioterapija eden izmed ključnih delov zdravljenja. Mednje štejemo mastocitome (tumorje intersticijskega veziva – večinoma se pojavijo na koži), mehkotkivne sarkome (skupina različnih tumorjev, lociranih ali na koži ali tik pod njo; med njih štejemo fibrosarkome, liposarkome, leiomiosarkome, hemangiopericitome in tumorje živčnih ovojnic), ploščate karcinome (se pojavijo na koži ali v notranjosti ust), akantomatozne ameloblastome (ki se prav tako pojavljajo v notranjosti ust), nosne, možganske in ustne tumorje, adenokarcinome paranalnih vrečk ter druge lokalne limfome.
Manj znano je tudi dejstvo, da se z radioterapijo zdravi mnoga netumorska obolenja, kot so nekatera autoimuna obolenja, in celo kroničen osteoartritis.
Potek zdravljenja
Po potrditvi diagnoze melanoma imamo več možnosti, zato je naš prvi korak CT (računalniška tomografija), kjer lahko veterinar oceni, ali je tumor že metastaziral tudi v druge dele telsa. Ta informacija je ključnega pomena za nadaljnje zdravljenje. Glede na situacijo imamo naslednje možnosti:
– Zdravljenje primarnega tumorja samo z radioterapijo
Za takšno zdravljenje se odločimo, kadar tumor še ni metastaziral in bi kirurška odstranitev lahko pomenila hujše funkcionalne okvare (ko gre za predele vratu in glave) ali kadar je tumor kakorkoli drugače nedostopen za vsaj delni izrez.
- Zdravljenje z radioterapijo po kirurški odstranitvi tumorja
Gre za zdravljenje, ko tumor še ni metastaziral, kirurg pa je ocenil, da lahko tumor izreže. Pri tem lahko govorimo v dveh različnih primerih. Prvi je, ko kirurg lahko v celoti odstrani tumor in se radioterapije poslužimo samo kot dodatek na preventivo (predvsem pri bolj agresivnih tumorjih), da si zagotovimo uspeh. Lahko pa gre za primer, ko kirurg ni odstranil celotnega tumorja (ko je tumor težko dostopen ali ne dovoljuje kirurgu izreza dovlj širokega varnostnega robu – po navadi na tacah), zato je za popolno ozdravitev radioterapija (lahko tudi kemoterapija) nujna.
- Zdravljenje zasevkov z radioterapijo ali v kombinaciji s kemoterapijo
Takšnega zdravljenja se po navadi poslužujemo, ko CT pokaže metastaze. Če so te še majhne in redke, se lahko tumorja lotimo z vsemi razpoložljivimi sredstvi (kurativni protokoli), radioterapijo pa lahko uporabimo tudi v boju z zasevki. Če CT pokaže, da je boj že izgubljen, pa lahko z radioterapijo zmanjšamo tumor ali moteče zasevke in tako našemu kužku olajšamo bolezen (paliativni protokoli).
Negativni učinki
Žal pa tudi radioterapija terja svoje, zato se ob obsevanju pogosto pojavijo tudi nekateri stranski učinki. Kakšni bodo, je v veliki meri odvisno od lokacije tumorja in obsevanega dela telesa. Žal radioterapija do neke mere deluje tudi na zdrave celice, zato je v izogib stranskim učinkom nujno potrebno natančno načrtovanje obsevanja – praktično vsak tumor terja, lokacija slednjega pa dovoljuje le določeno količino obsevanja, zato so pristopi do različnih tumorjev precej različni. Pri stranskih učinkih lahko govorimo o akutnih, ki se pojavljajo nekaj tednov po obsevanju. Mednje štejemo izpadanje dlake in trajno izgubo pigmenta ter vnetje kože in sluznic. Med kronične, ki se po navadi pojavijo šele več let po obsevanju, pa lahko sodijo tudi odmiranje kosti, poškodba živčnih tkiv in zabrazgotinjenje tkiva. Naj pa še enkrat poudarim, da se lahko večini stranskih učinkom izognemo s skrbnim načrtovanjem zdravljenja.
Kljub temu da je radioterapija v svetu medicine dobro poznana in pogosto uporabljena, je pri živalih nekoliko drugače. Radioterapijo za živali trenutno pri nas izvajajo samo v Bolnici za živali Postojna. V celotni Evropi pa naj bi bilo le okoli 20 ustanov z lastno obsevalno napravo, kar jasno pokaže, da je sam način obsevanja živali še v stadiju razvoja. Vsako leto pa se vse več lastnikov psov in mačk odloči za takšen poseg zdravljenja.
[/members_only]
Živa Zelič
Objavljeno v trideseti številki revije Kužek
