Življenjska doba naših ljubljenčkov, kužkov in muckov se podaljšuje. Za kužke nekaterih pasem, ki so imeli še pred leti življenjsko dobo 8 do 10 let, živijo sedaj v povprečju že 10 do 12 let. Enako velja tudi za muce. Vzrok temu je uravnotežena prehrana, boljši bivalni življenjski pogoji in vsekakor napredek v diagnostičnih postopkih veterinarske medicine. Zaradi tega bom nekaj več napisal o preventivnih veterinarskih pregledih naših ljubljenčkov, ki vsekakor pripomorejo k pravočasnemu odkrivanju morebitnih zdravstvenih težav, ki bi jih lastniki drugače spregledali.
Preventivni pregledi zdravstvenega stanja pri malih živalih postajajo zelo priporočljiva stalnica v življenju naših ljubljenčkov, predvsem, ko pridejo v zrela leta in se jih udeleži vedno več lastnikov malih živali. Dejstvo je, da živali ne govorijo in nam tako ne morejo sporočiti svojih težav, ki jih pestijo. Dejstvo je tudi, da imajo male živali izredno sposobnost kompenzacije zdravstvenih težav, kar preprosto pomeni, da jih uspešno skrivajo pred svojimi lastniki. Čeprav jih npr. nekaj boli, to prikrijejo s svojo razigranostjo in igrivostjo, z veseljem nad naklonjenostjo gospodarja, ki jo jim posveča. Pogosto tudi lastniki preprosto prezremo prve resne znake zdravstvenih težav pri svoji živali in jih pripisujemo npr. utrujenosti, slabi volji živali, slabi kvaliteti hrane, če bruhajo ali imajo drisko in podobno. Pozorni postanemo takrat, ko bolezen napreduje v tej meri, da je živali več ne morejo prikriti. To se po navadi zgodi kar preko noči in pojavijo se hujši klinični znaki bolezni, kot je popolna neješčnost, močno bruhanje ali tekoča driska, razna bolečinska stanja z drgetanjem živali in pospešenim dihanjem in še bi lahko našteval.
Preventivne veterinarske preglede vsekakor svetujem vsem lastnikom malih živali. Še bolj so pomembni pri starejših živalih. Sestavni del veterinarskega pregleda je klinični pregled živali, kjer izkušen veterinar preveri vse vitalne telesne funkcije, dihanje, telesno temperaturo, bitje srca, barvo sluznic in se detajlno pogovori z lastnikom živali o morebitni problematiki. Sestavni del pregleda je odvzem krvi za hematološko preiskavo krvi in biokemično preiskavo krvi. Hematološka preiskava prinese vpogled v morebitna prikrita infekcijska stanja živali, biokemija pa pokaže predvsem internistično problematiko, to je delovanje notranjih organov, jeter, ledvic, trebušne slinavke. Zelo pogosto odkrijemo na preventivnih pregledih sladkorne bolnike in začetne stadije bolezni ledvic. Glede na rezultate se veterinar lahko odloči za nadaljnje preiskave z rentgensko diagnostiko ali ultrazvokom. Enkrat letno vsekakor priporočam tudi test na klopne bolezni, za katere vemo, da so najlažje obvladljive in ozdravljive v celoti, če jih odkrijemo, preden klinično izbruhnejo.
Pravočasno odkrite bolezenske težave, kot so bolezni ledvic in mehurja, sladkorna bolezen, težave z jetri in črevesom, se lahko uspešno zdravijo s prehranskimi dietami, zdravili, fizioterapijo in drugim. Npr. pri ledvičnih obolenjih zmanjšamo količino beljakovin v hrani in s tem razbremenimo ledvici, pri povišanem sladkorju v krvi zmanjšamo ogljikohidratni del obroka, pri kamnih v mehurju jih začnemo raztapljati s posebno prehrano itd. Če vse te stvari začnemo pravočasno, smo vsekakor podaljšali preživetje svoje živali. Vendar bolezenske težave moramo pravočasno odkriti, kar lahko storimo samo s preventivnim pregledom svoje živali.
K preventivnim pregledom vsekakor spada tudi kontrola ustne votline s pregledom dlesni in stanja zobovja. Stanje zobovja in obzobnih tkiv pri malih živalih je zelo pomembno za zdravo in kvalitetno življenje le teh in ga je treba večkrat preveriti.
Diagnostika bolezni zob pri psu in predvsem diagnostika bolečinski stanj zaradi bolezni zob je pri psih relativno enostavna. Težavna je lahko le pri skrajno nesocializiranih in nevzgojenih psih. Osnovno stanje zobovja se namreč preverja vizualno, kar pomeni, da veterinar oziroma lastnik psa odpre psu gobček in na tak način veterinar dobi vpogled v stanje pasjega zobovja in celotne ustne votline. Zdravstveno stanje zobovja se presoja glede na starost in pasmo psa. Razlike so namreč med brahiocefalnimi pasmami, to so pasme s kratkimi gobčki in pasmami, ki imajo tako imenovan škarjasti ugriz. Med vizualnim pregledom veterinar dobi kvaliteten splošen vtis o stanju zobovja, saj vidi morebitne zlomljene ali počene zobe, prav tako majave in gnile zobe, vidi zobe prizadete s kariesom oziroma zobno gnilobo. Pri takem pregledu se lahko postavi tudi diagnoza paradontalnih bolezni, saj se pri teh boleznih odkrivajo korenine zob in zobje pospešeno izpadajo. Lepo so vidne tudi zobne obloge in zobni kamen in žepki na dlesnih nad zobmi in posledično vnete dlesni. Na podlagi vizualnega pregleda in ugotovitev pregleda ustne votline se veterinar z lastnikom psa dogovori za nadaljnje ukrepe. Najpogostejši ukrep je tako imenovana toaleta ustne votline, kjer se zobje očistijo zobnega kamna in se spolirajo, majavi in gnili pa se izpulijo. Pri diagnostiki bolezni zobovja s koristjo uporabljamo RTG slikanje, ki nam pokaže vnetne procese globoko v dlesnih pri koreninah zob in pokaže nam realno stanje zobnih korenin. V primeru, da je prisotna tudi oteklina na licu pri živali je priporočljivo opraviti tudi pregled krvi.
Bolečino zaradi zoba psi zelo dolgo tolerirajo in jo uspešno prenašajo. Bolečino pokažejo šele takrat, ko gre že za močan vnetni proces ali za popolnoma propadel gnili zob in zaradi tega močno vnete in gnojne dlesni. Takrat lastnik opazi pri svojem psu neješčnost, ki pa ni karakteristična, saj pes pokaže nekaj volje do hrane, ki mu jo lastnik nastavi, vendar že po nekaj grižljajih preneha jesti. Pogosto lastniki opazijo tudi iztekanje gnoja na licu psa, najpogosteje pod očesom, (pod očesna fistula), kar vedno nakazuje na hujše težave z zobovjem in vsekakor zahteva poseg pri veterinarju. Pogosto je tudi hudo smrdeč zadah pri psu tisti, ki opozori lastnika, da je nekaj zelo narobe v ustni votlini pri njegovi živali.
Večkrat preverimo svojim ljubljenčkom stanje v ustni votlini in ne samo enkrat letno, kot svetujem za preventivne veterinarske preglede. Še posebej pa, če nimajo več teka in se pojavi zadah iz ust.
Emil Senčar dr.vet.med.
