Vsi lastniki psov dobro poznamo občutek, ko opazimo oglas v časopisu, da neko oddaja, podarja oziroma prodaja par malih štirinožnih kepic dlake. Potem sledi vsem dobro znan stavek: »Saj ni nobene škode, če jih grem pa samo malo pogledat.« In naslednji dan tako pokličeš na številko pod oglasom. Lastnik pravi, da sicer nimajo rodovnika, vendar so čistokrvni. Izračunaš, da to ni tako velik strošek, poleg tega pa bodo v primeru tvoje odsotnosti zanj poskrbeli tvoji starši, prijateljica ali partner. Ne vidiš več ovir in čez dober mesec se kepica znajde v tvoji dnevni sobi. Zdi se, da je zgodba v tem primeru zaključena, vendar pa to ne drži! Ta mali kuža, ki se veselo gnete na tvojem kavču, je morda produkt tako imenovanih pasjih farm, ki s svojimi lovkami dosegajo tudi naše kraje.
Pasja farma?!
Za vse tiste, ki se s pojmom pasja farma še niste seznanili, gre za organizacijo z razširjeno dejavnostjo parjenja psov v namene profita, pri čemer je kakovost pasjega življenja daleč na repu prioritet. Za razliko od uradnih psarn, ki veliko pozornost posvečajo ohranjanju karakterja in videza pasme, na pasjih farmah le-to ni pomembno, žene jih zgolj denarni dobiček. Psi na farmah živijo natlačeni v premajhne kletke, brez potrebne veterinarske oskrbe, sveže vode, kakovostne hrane ter potrebne socializacije. Zaprti v mrežaste kletke, brez sončne svetlobe. Psice kotijo mladičke kot po tekočem traku, vmesnega počitka ni, zato se po nekaj letih močno izčrpajo, za »lastnike« pa takrat postanejo neuporabne. Nehumano ravnanje pa se odraža tudi v značaju kužkov ter njihovem zdravju. Z naraščanjem povpraševanja po določenih pasmah se je začelo množično parjenje in prodaja le-teh, s tem pa so nastopile tudi zdravstvene težave (displazija, srčne bolezni, …), značilne za določeno pasmo. Psarne želijo s kontroliranim parjenjem te bolezni omejiti, medtem ko to ne igra bistvene vloge na pasjih farmah.
Pa je to zakonito?
[members_only]
Pasjih farm v Sloveniji uradno ni, vendar pa se le-te nahajajo v sosednjih državah. Mladičke natrpajo v zaboje, nato pa jih s tovornjakom pripeljejo v državico na sončni strani Alp, v roke preprodajalcev. Kljub temu, da je po 15. členu novega Zakona o zaščiti živali prepovedana prodaja psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti, je preprodaja v Sloveniji še vedno živa. Pred nekaj leti je v Sloveniji odmeval primer preprodajalca psov z območja Celja. V tem primeru se poraja vprašanje: kaj počne inšpekcija? Po podatkih UVHVVR (nekdanji VURS) na področju zaščite živali deluje 21 inšpektorjev. V aferi s celjskim preprodajalcem, so le-ti ugotovili, da so bivališča psov povsem v skladu s takratnim zakonom. Kaj pa socializacija in vzgoja kužkov!? Zaradi nezakonite dejavnosti preprodaje živih bitij, je nemogoče podati realno število preprodajalcev na območju Slovenije, v celotni državi pa se po zadnjih podatkih nahaja 148 registriranih trgovcev. V kolikor pride do ugotovitve suma kaznivega dejanja preprodaje, o tem obvestijo policijo, kazni pa za posameznike znašajo od 800 do 1200 evrov. Naj dodam, da je to vsota, ki jo preprodajalec zasluži s prodajo treh manjših psičkov priljubljenih pasem. Za pravne osebe pa globa znaša od 2.400 do 84.000 evrov, a če je za preprodajo od uvedbe zakona že kdo odgovarjal ni znano. Preko preprodajalcev nato mladički dosežejo svojega novega lastnika. V kolikor ga ne najdejo, jih čaka podobna usoda kot njihove pasje starše. Vpleteni psičke vidijo le kot stvari, ki jim prinašajo dobiček, ne kot živa bitja. Zavedati se je potrebno, da so v tovrstno trgovino vpleteni ljudje brez kančka morale, ki se brez težav znebijo neljubega stroška.
Kako prepoznati »produkt« pasjih farm?
Preko interneta je možno zaslediti oglase, ob katerih se upravičeno poraja sum o prisotnosti pasjih farm. Že sama internetna prodaja je lahko sumljiva. Pravi vzreditelj ne bi dopustil, da bi mladički romali v neprimerne domove, zato se bodo takšni ljubitelji psov potrudili, da vas bodo spoznali ter se prepričali o kvaliteti pasjega bivanja v vašem domu. Poleg tega pa obstaja še nekaj načinov, kako se izogniti prevari:
– Vedno kupujte kužke iz legla, ki si ga lahko predčasno ogledate. Nikoli ne vzemite kužka, ki vam ga bo nekdo dostavil na neznano lokacijo oziroma na dom brez predhodnega ogleda.
– Dobri rejci nikoli ne vzrejajo več kot dveh, maksimalno treh različnih pasem. Vsak, ki se temu posveča ve, da psi potrebujejo ogromno pozornosti, ki jo je nemogoče nuditi večjemu številu kužkov.
– Prepričajte se o ugledu prodajalca. Preglejte forume, stopite v stik s kinološkim društvom, veterinarjem in ostalimi kupci ter se pozanimajte o njihovem mnenju.
– Skrben vzreditelj bo z vami ostal v stiku tudi leta po prodaji kužka, saj ga ne bo zanimal le denar, ki ga bo dobil od prodaje, temveč tudi stanje psička.
– Ne kupujte mladičkov pred dopolnjenim 8 tednom starosti. Vsak odgovoren vzreditelj se zaveda, da prezgodnja oddaja vpliva na socializacijo mladička, zato le tega pred dvema mesecema starosti ne bo oddal.
– Digitalno obdelane fotografije kužkov nakazujejo, da nekdo želi pred vami nekaj prikriti.
Smernice za v prihodnje
Dejavnosti na žalost ni mogoče zatreti na enostaven način, z ustavitvijo prodaje, ki bi zahtevala veliko število kosmatih žrtev, pa vendar obstaja rešitev. V tujini je že nekaj let v praksi tako imenovana Živalska policija, katere naloga je zaščita pravic živali. V Evropi je najbolj razvita prav Nizozemska živalska policija, ki ima med drugim lastno številko za nujne primere, na katero lahko državljani prijavijo kakršen koli sum kršitve pravic živali. Omeniti velja tudi Dutch Party for the Animals (Nizozemska stranka za živali), ki se v nizozemskem parlamentu zavzema za zaščito živali, prepoved akvarijskih bučk, iskanje alternativ mesu, itd. Na malih ekranih lahko sledimo tudi Živalski policiji na drugi strani luže, katerih pristojnost je reševanje živali iz neprimernih življenjskih pogojev in oddaja v nove, boljše domove. Tudi v Sloveniji se je v letu 2013 pojavilo tako imenovano društvo Živalska policija, ki pa nima uradnih pooblastil, saj je naše institucije ne priznavajo, kljub temu pa lahko na njihovi spletni strani prijavite sum mučenja živali. Po besedah vodje Živalske policije so z danimi pristojnostmi zadovoljni, za seboj pa imajo že preko 380 primerov. Z UVHVVR sicer zadovoljivo sodelujejo, kljub temu pa se soočajo tudi s primeri, v katerih so pristojne inštitucije zatajile. Po mnenju Alda-Gorana Ninovskega, vodje ŽP, je preprodaja z zakonom še vedno slabo pokrita, saj gre marsikje za lažnivo vzrejno dovoljenje. Izpostaviti pa je potrebno predvsem nadzor nad zakoni in nujno povezovanje med društvi, ki je trenutno nekoliko slabše. O ustanovitvi živalske policije, kot jo poznamo iz tujine, na UVHVVR ne razmišljajo, pa čeprav trenutna situacija v Sloveniji kar kliče po tem.
Splet je poln oglasov preprodajalcev, zato psa ne kupujte preko interneta. Nekateri – kako pripravno – kužka dostavijo celo na dom. Vendar v tem primeru ne gre za preprogo v dnevni sobi, ki jo lahko po nekaj mesecih zamenjate, temveč za bitje, ki vas bo spremljalo kar nekaj let. Konec koncev želimo tudi partnerja pred poroko dodobra spoznati, kajne?! Dokler z neodgovornim nakupom podpiramo kruto ravnanje s psički ter financiramo pasje mučilnice, je odgovornost tudi na nas samih. Izberite kužka s preverjenimi koreninami, ali pa še bolje, posvojite enega! V zavetiščih se nahaja veliko število kosmatincev in morda kateri izmed njih čaka prav na vas.
[/members_only]
Nika Arsovski
Objavljeno v dvaindvajseti številki revije Kužek
