V preteklih izdajah revije Kužek smo že kar nekaj prispevkov posvetili poklicu pasjega frizerja, ki v našem prostoru sicer še vedno predstavlja določen novum med poklicnimi profili, vendar pa podobno kot drugod po Evropi povpraševanje po tem poklicu ter povezanih storitvah in izdelkih strmo narašča. Tako smo z vami, drage bralke in bralci, že delili nekaj utrinkov iz vsakdanjika pasjega frizerja, povedali nekaj o postopkih nege in striženja, našteli nekaj negovalnih izdelkov ter opremo in nudili informacije, kje si lahko pridobimo ustrezno poklicno usposobljenost in kako se podati na pot vznemirljive, navdušenja in navdiha polne poslovne in življenjske poti.
A vendar je poklic pasjega frizerja več kot le poklic, kajti vsak pasji frizer in poklicni negovalec psov, ki z veseljem in predanostjo opravlja svoje delo, vam bo povedal, da je njegov poklic poslanstvo, saj negovalne tehnike in postopki striženja niso namenjeni zgolj doseganju želenih estetskih učinkov, temveč še večji meri dobremu počutju in ohranjanju zdravja naših kosmatincev. Poklicno življenje pasjega frizerja je torej polno živahnih, radovednih in igrivih kužkov, ki s svojimi vragolijami poskrbijo za razgibani delovnik, polno umirjenih in sodelujočih štirinožnih dam in gospodov, ki s svojo osupljivo inteligenco in zbranostjo prijetno uravnotežijo pestrejši del dneva, ne manjka pa seveda niti priletnih kužkov, rekli jim bomo kar seniorjev, ki so v pasjem salonu deležni posebne obravnave tako v fizičnem kot tudi psihološkem smislu in zaradi katerih pomembnost obiskovanja pasjega frizerja dobi še dodatno težo, poklic pasjega frizerja pa postavlja v globlji, vsekakor duhovni kontekst. V tokratnem prispevku se bomo zato podrobneje posvetili vlogi pasjega frizerja pri delu s starajočimi se kužki, pomenu sodelovanja in odnosu pasjega frizerja in lastnika psa, nenazadnje pa tudi njegovi vlogi, ki jo odigra ob slovesu kužka, ko se slednji odloči ali pa žal mora oditi.
[members_only]
Delo pasjega frizerja namreč poteka na več ravneh – prva je fizična raven, ko pasji frizer pred pričetkom nege ne glede na to, ali ima opravka z novim pasjim obiskovalcem ali pa s stalno štirinožno stranko, telo psa podrobno pretipa in skrbno pregleda kožo ter kožuh in si ogleda, v kakšnem stanju je dlaka, kakšna je mišična in kostna zasnova kužka, okotenost nog, ali so na koži kakšni izrastki, izbokline, zarastline ali druge posebnosti. V tej fazi pasji frizer naredi ožji izbor primernih negovalnih tehnik in postopkov striženja, prilagojenih želenemu končnemu videzu psa, ki je usklajen s fizičnimi značilnostmi posamezne pasme in z željami lastnika psa. Vendar pa mora svoj nabor negovalnih tehnik in postopkov dalje zožiti tudi glede na drugo, t. i. psihološko, torej vedenjsko ali značajsko raven, obenem vključiti še pomembna dejavnika, kot sta starost in fizična kondicija psa, in pomisliti tudi življenjski slog. Če k vsemu temu prištejemo še dosledno upoštevanje morebitnih navodil, opozoril ali nasvetov lastnika glede vedenjskih posebnosti psa, lahko upravičeno zaključimo, da na ramenih pasjega frizerja še pred dejanskim pričetkom nege počiva velika mera odgovornosti, saj je od njegovih odločitev in izbora odvisna uspešnost nege, dobro počutje psa in končno tudi zadovoljstvo njegovega lastnika. Vse to pa pride še bolj do izraza, ko je govora o starejših kužkih.
V praksi je seveda idealno, če ima pasji frizer opravka s stalno starejšo štirinožno stranko, katere razvoj je spremljal od „malih tačk“ dalje, saj je takšen kuža navajen na negovalne postopke in seveda tudi na samega pasjega frizerja. V tem primeru je namreč njun odnos že vzpostavljen, trden in izoblikovan, kar pomeni, da si zaupata in da celoten postopek nege poteka ustaljeno in več ali manj predvidljivo. V primerih, ko pasjega frizerja obišče starejši kuža, ki je hkrati novinec v njegovem salonu, pa sta seveda predpriprava in spoznavanje lastnika in kužka odločilnega pomena. Pasji frizer se dela s takšnim kužkom loti še posebno pozorno in počasi, marsikdaj pa mora postopke nege in tehnike striženja sproti prilagajati glede na vedenje oziroma odzivanje psa. V obeh primerih pa delo pasjega frizerja s to ciljno skupino presega običajno strokovno znanje, saj se mora biti pasji frizer sposoben čuteče vživeti v kužka in mu znati prisluhniti tudi s svojo intuicijo.
Redni obiski pasjega frizerja se zlasti pri starejših kužkih, katerih fizična kondicija in čutila pešajo, izkažejo še za posebno koristne takrat, kadar lastnik, ki ne opravlja nege doma, ne opazi sprememb, ki jih je prinesla starost. Tako se mnogokrat pripeti, da je prav pasji frizer tisti, ki ob začetnem pregledu odkrije spremembe na dlaki, koži ali na kosteh, opazi pojemajočo sposobnost sluha ali vida, povečano občutljivost kakšnega predela telesa ali pa preprosto zapazi določeno vedenjsko spremembo, na katero opozori lastnika in ga napoti k veterinarju. Takšno pravočasno odkrivanje telesnih ali vedenjskih sprememb lahko tako marsikateremu kužku že vnaprej olajša zdravljenje, morda še preden nastopijo dejanske težave, neredko pa celo reši življenje. Ker starost pri domala vseh pasmah pogosto prinese tudi bolečine v mišicah, kosteh ali sklepih, jih lahko pasji frizer uspešno odkrije kar med samo nego, ko sproti preverja tudi gibalne sposobnosti in občutljivost okončin. Prav tako lahko uspešno lajša vrsto kroničnih bolečin v mišicah in sklepih, če v nego vključi še sproščujočo masažo, razgibalne vaje in aromaterapijo ter lastniku ustrezno svetuje glede domače nege in mu postreže denimo s koristnimi napotki glede gibanja.
Pri pasjih seniorjih se pasji frizer pogosto še prej kot lastnik zave, da bo za kužka kmalu napočil njegov čas, ko pes določenega časa nege ali določenih prijemov ne zmore več, njegova telesna kondicija pa slabi. Pasji frizer se tako znajde zagotovo pred eno najtežjih nalog v svojem poslanstvu, kajti ne le, da mora ustrezno skrajšati in prilagoditi negovalne postopke in tehnike, temveč mora to sporočiti lastniku na posebno pretanjen in profesionalen način, ne da bi s tem lastnika vznemiril, prestrašil, ga oropal upanja in pozitivnega razmišljanja ali ga pahnil v žalost. Obenem mora lastnika s stanjem kužka seznaniti tako, da bo lastnik lahko pravilno in konstruktivno ukrepal, vsekakor pa mora pri tem ohraniti dovolj profesionalne distance, da se ne odzove čustveno in da ne prestopi meje svoje strokovnosti oziroma ne posega v strokovno področje kinologov in veterinarjev. Vsekakor pasji frizer pri tem odigra pomembno svetovalno in usmerjevalno vlogo.
Ko napoči trenutek slovesa, je to za lastnika praviloma izjemno boleče, kajti naš ljubljenček je kot družinski član, prijatelj in življenjski sopotnik vključen v vse ravni našega bivanja in četudi ga ne velja počlovečiti, pa čustvene vezi in bližine med lastnikom in psom niso nič šibkejše od tistih, ki jih stkejo ljudska srca. Ko zazeva praznina, ki jo je za seboj pustil naš kosmatinček, nastopi obdobje žalovanja, ki je lahko povsem enako žalovanju za ljubljenim človekom. Tako kot velja, da se rane odhoda preminulih lažje zacelijo v krogu tistih, s katerimi delimo skupni spomin nanje, po navadi torej v družinskem krogu, ob pripovedovanju anekdot in zgodb, ob prebiranju fotografij in obujanju spominov, takisto velja tudi za žalovanje za kužkom. Načinov, kako se spopadamo s tem procesom, je seveda nešteto in prav noben ni napačen! Nekateri izgubo kužka lažje prebrodijo, če toplo zavetje ponudijo novemu štirinožcu, spet drugi se odločijo žalovati v tišini in samoti. Nekateri, zlasti starejši ljudje brez svojcev pa uteho poiščejo v pasjem frizerju, ki lahko z njimi deli ta t. i. skupni spomin na kužka. V tem primeru, ki sicer ni povsem vsakdanji, vendar pa ga ne gre izključiti, odigra pasji frizer tudi po odhodu psa odločilno tolažilno in bodrilno vlogo v procesu žalovanja, pa čeprav se morda niti sam še ni prav dobro navadil na dejstvo, da je vrzel v njegovem delovnem urniku zapolnil drug pasji prijatelj. Pasji frizer mora biti podobno kot zdravnik pri svojem delu seveda dovolj čustveno stabilen in odmaknjen, da je v takšnem trenutku sposoben žalujočemu lastniku psa nameniti nekaj lepih, spodbudnih in toplih besed, ga potolažiti ali mu ustrezno svetovati. Hkrati je to tudi priložnost zanj samega, da sprejme izgubo kužka, ne kot stranke, temveč kot svojega rednega gosta, zaupnika in prijatelja, da se pomiri sam s sabo, da je zanj storil vse in da mu je pripadla ta čast, da ga je lahko do konca negoval in dostojno pospremil onstran.
Poslanstvo pasjega frizerja je tako kot življenje samo prežeto z najrazličnejšimi trenutki – tako srečnimi in veselimi kot tudi tistimi manj prešernimi in igrivimi. Vendar pa je skupna razsežnost vseh trenutkov njihova neprecenljivost, saj so edinstveni, neponovljivi in s seboj prinašajo zagotovilo, da je vsak konec obenem tudi nov začetek.
[/members_only]
Kristina Vorbach & Gorazd Čmrlec
