Ljudje in psi že tisočletja živimo drug ob drugem, se skupaj razvijamo in sodelujemo. V zapletenem procesu koevolucije naših vrst so se psi naučili do potankosti opazovati našo mimiko, govorico telesa in druge kompleksne pokazatelje našega počutja. Psi nas razumejo boljše kot katerakoli druga vrsta živali, včasih se nam zazdi, da nas razumejo celo bolje kot mi sami. Kljub našemu izjemnemu sožitju in prijetnemu sobivanju na tem svetu pa smo si fiziološko precej različni, posledično pa imamo drugačne potrebe in zahteve po gibanju in prehrani. Dandanes, ko so psi tako velik in pomemben del našega življenja, je včasih prav lahko pozabiti na te razlike in razumeti, da naš kuža ni le majhen človeček v kosmati preobleki, ampak posebna vrsta iz razreda sesalcev, kateremu pripadamo tudi mi.
[members_only]
Mnogo znanstvenih študij se osredotoča na določanje pasje inteligence. Trenutno je med raziskovalci sprejeta teza, da so pasje mentalne sposobnosti na ravni človeškega otroka, starosti od dveh do dveh in pol let. Vendar pa take primerjave nobenemu od nas ne delajo prav velike usluge, saj so pasja čutila in posledično njihovo zavedanje sveta okrog njih zelo različni od našega. Prva in najbolj opazna razlika med nami je naše dominantno čutilo. Ljudje se seveda najbolj zanašamo na vid, dobro ločimo barve in pridobimo večino naših informacij o svetu okoli nas s pomočjo vida. Za pse to čutilo ni bistvenega pomena, saj se veliko bolj zanašajo na voh in sluh. Kljub temu pa v nasprotju s splošnim prepričanjem psi niso barvno slepi in sveta ne vidijo le v črno-belih odtenkih, ampak se njihova barvna lestvica od naše razlikuje v tem, da svet vidijo v rumenih, modrih in sivih barvah in težko razločijo rdečo in zeleno, podobno kot človeški posamezniki s to obliko barvne slepote.
V primerjavi slušnih zaznav nas naši pasji prijatelji kar daleč prekosijo – psi slišijo veliko boljše od nas, hitrejše prepoznajo posamezen zvok in določijo njegov izvor, pri tem pa mu pomagajo natančne mišice, ki obračajo uho, medtem ko naša ušesa nemočno in negibno ”sedijo” ob strani naše glave.
Tudi pasji voh je skoraj štiridesetkrat boljši od našega, saj večino pasjih možganov zaseda center za procesiranje vonjev. Ta lastnost je še poudarjena pri nekaterih pasmah, posebej selekcioniranih za sledno delo, kot je bloodhound. To s pridom uporabimo pri nekaterih zahtevnih nalogah, kot so sledenje, iskanje pogrešanih oseb ali preverjanje prisotnosti prepovedanih drog in eksplozivov. Nekateri psi s pomočjo vonja celo prepoznajo prisotnost rakavih celic v človeškem urinu ali pa nevaren padec krvnega sladkorja pri diabetičnem bolniku.
Poleg razlik v našem dojemanju sveta se razlikujemo tudi v sestavi našega telesa. Ljudje imamo v našem genetskem zapisu 23 parov kromosomov, psi pa 39. Tudi v številu kosti v telesu nas prekašajo, mi jih imamo 206, psi pa kar okoli 320 (odvisno od dolžine repa in števila krempeljčkov na nogah). Njihova telesa so zgrajena za hiter tek – najhitrejši pes teče dvakrat hitreje od najhitrejšega človeškega atleta, učinkoviti pa so tudi na dolge razdalje, medtem ko se je človeško telo v dolgih tisočletjih evolucije prilagodilo na vztrajnostni tek po vročih afriških planjavah, od koder izhaja naša vrsta. Še ena pomembna razlika med nami in psi je naš prebavni sistem, ki se prav tako precej razlikuje. To znanje je pomembno pri pasji prehrani in posledično njihovem zdravju in dobrem počutju. Psi so primarno mesojede živali, kar lahko opazimo že pri njihovih gobcih, ki so prilagojeni za trganje mesa in ne za žvečenje in prvo stopnjo prebave z encimi, kot je to pri ljudeh. Njihova čeljust se premika le navzgor in navzdol in ne tudi levo-desno kot pri ljudeh, kar nam pomaga pri žvečenju večjih kosov hrane. Pasja želodčna kislina je močnejša kot naša, kar omogoča razgradnjo velikih kosov mesa in kosti, katere bi ljudem povzročale kar precejšnje prebavne težave. Pasji prebavni sistem je zelo kratek, hrana se tako zelo hitro prebavi, naš prebavni trakt pa je daljši in bolj prilagojen kompleksni rastlinski prehrani. Zaradi hitrosti in učinkovitosti je pasja prebava zelo dober znak zdravstvenega stanja našega psa. S spremljanjem količine in stanja iztrebka lahko vidimo, če našemu psu odgovarja hrana in kakšno je njegovo zdravje.
Ključna razlika med nami in našimi kosmatimi prijatelji, ki jo moramo poznati in razumeti, je termoregulacija – način ohlajanja telesa v vročih poletnih dneh, kakršnim smo bili priča preteklo poletje. Ljudje imamo po celem telesu žleze, ki izločajo znoj, ta pa iz kože izhlapeva in nas s tem hladi. Psi imajo telo pokrito z dlako, kar onemogoča potenje, edini površini, iz katerih lahko s pomočjo izhlapevanja izgubljajo telesno toploto, pa sta jezik in vlažna sluznica v ustih. Zaradi tega so pri hlajenju v vročih temperaturah precej na slabšem kakor mi, to pa je potrebno upoštevati v visokih poletnih temperaturah in svojemu psu zagotoviti senco in hladno vodo, v najtoplejšem delu dneva pa prav tako ne pretiravamo z aktivnostjo.
Psi so, kot ljudje, socialne živali in za vsakdanje življenje potrebujejo komunikacijo. Ljudje se seveda zanašamo na govor, obrazno mimiko in kretnje rok, psi pa so zaradi popolnoma drugačne sestave telesa razvili nekoliko drugačno komunikacijo. Za ”pogovor” z drugimi psi ali z ljudmi uporabljajo predvsem najbolj gibljive dele telesa – ušesa in rep. Njihova pozicija in premikanje lahko poučenemu opazovalcu povesta marsikaj, prav tako pa sama pozicija celotnega pasjega telesa. Psi so z nami že tako dolgo, da ljudje že podzavestno, na prvi pogled vemo, kakšne volje je pes, to pa velja tudi v obratni smeri – tudi psi so do potankosti vešči opazovanja naše telesne govorice.
Za zaključek te primerjave največjih razlik med zgradbo in delovanjem telesa med nami in našim najboljšim prijateljem lahko sklenemo, da je jasno, da se kljub tisočletjem skupnega življenja psi in ljudje zelo razlikujemo. Na podlagi te primerjave in zavedanja pomembnih razlik med nami bomo lahko našega psa boljše razumeli in svet videli skozi njegove oči, s tem pa mu bomo omogočili kar najboljše pasje življenje.
[/members_only]Andreja Fegeš
Vira: – lifewithdogs.tv
– en.wikipedia.org
Objavljeno v petindvajseti številki revije Kužek
