Raziskovalci Univerze v Helsinkih so v sklopu raziskovalnega projekta Canine Midn ugotovili, da se psi zaradi oksitocina mnogo bolj zanimajo za nasmejane človeške obraze. Oksitocin je tudi razlog, da se jim jezne grimase ne zdijo tako grozeče. Na podlagi svojih ugotovitev so predpostavili, da je hormon oksitocin zelo verjetno ključni dejavnik naklonjenih in zaupanja vrednih interakcij med psi in ljudmi.
Oči so ogledalo pasjih misli
»Zdi se, da je hormon oksitocin vpliva na to, kako pes vidi in doživlja svet okoli sebe,« je izpostavil doktorski študent Sanni Somppi, kar so sodelujoči v Canine Mind dokazali s študijo, v kateri so na računalniškem zaslonu 43 psom pokazali slike nasmejanih in jeznih obrazov. Vsakega psa so testirali dvakrat – enkrat pod vplivom oksitocina, ki je bil uporabljen kot del testa, in enkrat brez tega hormona. Pogled psa in odziv na slike so merili s posebno napravo, ki je natančno analizirala pasji pogled. Čustva in pozornost namreč naše oči zelo zaznamujeta, usmerjata pogled in regulirata velikost zenice, zato so le-te zelo jasno okno v pasje misli.
Izredne situacije izvabljajo najbolj burne reakcije psov
Psi se običajno osredotočijo na najbolj izrednega izmed vseh vidikov v določeni situaciji, denimo na ogrožajoče dražljaje v zastrašujočih okoliščinah. Prepoznavanje in pravilno tolmačenje groženj je še iz zgodovine zelo pomemben dejavnik preživetja. Zanimivo je, da so pse pod vplivom oksitocina bolj zanimali nasmejani obrazi kot pa jezni (ki jih niso nič kaj ganili). Dodatno je oksitocin vplival tudi na čustveno stanje psov, kar je bilo razvidno predvsem iz spremembe velikosti očesnih zenic.
Vodja raziskovalne skupine, Outi Vainio, pomen študije vidi predvsem v tem, da so bili s tem projektom »med prvimi raziskovalci na sveti, ki smo si pri ocenjevanju čustvenih stanj psov pomagali z meritvami zenic. To metodo so pred tem uporabljali le pri ljudeh in opicah,« je še dodal Vainio.
Zaradi oksitocina so jezni obrazi manj strašljivi
Brez oksitocina so bile pasje očesne zenice najbolj razširjene takrat, ko so psički pogledali jezne človeške obraze, saj je jeza pri njih povzročila najmočnejšo čustveno reakcijo. Pod vplivom oksitocuuina pa so burneje reagirali na slike nasmejanih obrazov, iz česar lahko sklepamo, da so jezni obrazi s pomočjo tega hormona manj grozeči, nasmejani pa bolj privlačni. Vainio je po končani raziskavi poudaril, da »oba učinka (brez in z oksitocinom) spodbujata komuniciranje in vzpostavljanje pasje-človeških odnosov«.
Profesorjeva raziskovalna skupina je sicer že predhodno uspešno izvajala študije z meritvami pogledov in EEG-jev za preučevanje pasjega uma. V študiji z oksitocinom je skupina sodelovala z madžarskim pionirjem v raziskavah pasje duševnosti, Józsefom Topálom, ki se je specializiral posebno za področje socialne pasje inteligence in za interakcije med človekom ter njegovim štirinožnim najboljšim prijateljem.
Maša Pirnat
