Kljub temu, da imamo dandanes pse predvsem za hišne ljubljenčke in družabnike, je bila večina pasem vzrejenih s točno določenim namenom. Psi so se pred mnogimi tisočletji razvili iz volkov, ki so sodelovali s takratnimi lovci in nabiralci, kasneje pa so igrali ogromno vlogo pri razvoju človeške družbe kot kmetovalcev. Ljudje so si s psi pomagali pri najrazličnejših opravilih, kot so lov, varovanje in pašnja živine, zatiranje škodljivcev in podobno. Nekatere pasme so stare več stoletij, nekatere so se razvile komaj pred nekaj desetletji, vendar pa so fizične in karakterne značilnosti vsake pasme direktno povezane z nalogo, za katero smo jih potrebovali. Kinološka zveza Slovenije obstoječe priznane pasme po vzoru Mednarodne kinološke zveze FCI (Federation Cynologique Internationale) deli na deset skupin, vsaka skupina pa se razlikuje po namenu in tipu dela, za katerega so bile te pasme vzrejene.
Ovčarski in pastirski psi so bili, kot že ime pove, neprecenljivi pri čuvanju in zganjanju ovac. Ovčarji so srednje veliki, bolj agilni psi, za katere je značilna visoka inteligenca in želja po delu z lastnikom. Te lastnosti so s pridom uporabljali pri paši ovac, zganjanju iz pašnikov in delu s številnimi ukazi. Zato so ti psi še danes najbolj uporabni pri delu, ki zahteva inteligenco, ubogljivost in prilagodljivost, kot so razni tekmovalni športi ali resno policijsko in vojaško delo. Pastirski psi so od ovčarjev precej različni, saj so bili ustvarjeni za varovanje čred pred volkovi in drugimi plenilci, imajo večinoma večjo in masivnejšo telesno konstitucijo ter so manj pripravljeni slediti ukazom. Odlikuje jih pogum in samostojnost. Zaradi tega so odlični čuvaji, sposobni sami oceniti situacijo in reagirati tudi brez stalne prisotnosti lastnika.
Pod molosoide spadajo veliki, mišičasti psi kratkega gobca in ustrašujočega izgleda. Vzrejeni so bili za razne funkcije varovanja posesti in lastnika, nekateri med njimi so bili bojni psi v starodavnih civilizacijah, vendar pa so kljub temu dandanes znani po mirnem in nežnem obnašanju v družini. Njihovi gubasti obrazi in odvečna koža na vratu so jih varovali v bojih, saj so jim nasprotniki zaradi debele kože težko prišli do živega.
V isti skupini najdemo pinče, ko so atletski in elegantni psi različnih velikosti in barv, iz njih pa izhajajo resasti šnavcerji. Ti psi so bili vzrejeni v Nemčiji za enak ‘poklic’ kot angleški terierji.
Funkcija prvotnih terierjev je bila zatiranje škodljivcev okoli hiše. To so večinoma majhni psi z veliko poguma in svojeglave inteligence. Večina terierskih pasem izvira v Veliki Britaniji. Zaradi neustrašnosti so kmalu postali tudi nepogrešljiv član na lovskih odpravah. Njihova resasta dlaka je popolna za prebijanje skozi gosto podrast in jih varuje pred praskami in drugimi majhnimi poškodbami. Njim podobni so jazbečarji, ki so bili vzrejeni za lov na jazbece. Njihove kratke noge in dolgo telo jim je omogočalo spust v jazbino, kjer so se kljub majhnosti bojevito spopadli s svojim nevarnim plenom.
Špici in polarni psi so starodavne pasme, ki genetsko, nekateri pa tudi po videzu, niso veliko oddaljeni od volkov. So samostojni psi, ki jim delo s človekom ni prioriteta. Najbolj znani psi iz te skupine so nordijski vlečni psi, kot so sibirski haski in aljaški malamut, ki so jih ljudje uporabljali za vleko sani po snegu v ostrih zimskih razmerah. Za ta namen jih v nekaterih delih sveta še vedno uporabljajo. Močno izražen imajo lovski nagon, so vzdržljivi in neumorni psi, katerega spoštovanje si moraš prislužiti. Potrebujejo ogromno gibanja in so zaradi neodvisne narave pogosto napačno označeni za težko učljive.
Mnogo poznamo psov lovskih pasem, ki jih glede na opravljanje naloge med lovom delimo na goniče in krvosledce, ptičarje in prinašalce ter šarivce in vodne pse. Goniči in krvosledci so najboljši pri delu z nosom, se pravi za sledenje divjadi in gonjo do lovca, ki je nato žival pokončal. Njihova viseča ušesa jim pomagajo pri natančnem določanju lokacije vonja, saj delujejo kot nekakšna pregrada, ki jim vonj usmeri direktno do nosu. Ptičarji so iskali in v zrak pognali ptice, da jih je lovec med letom ustrelil, delo prinašalcev pa je bilo, da so divjad nato nepoškodovano prinesli nazaj do lastnika. Pogosto je to vključevalo delo v vodnatih okoljih, rekah ali jezerih, tako da so ti psi izjemni plavalci s plavalno kožico med prsti.
Tudi hrti so bili vzrejeni za lov, vendar nekoliko drugačne oblike- zaradi svoje hitrosti so izjemni lovci, ki plen v šprintu dohitijo in ga hkrati tudi pokončajo. Niso zelo vzdržljivi psi, najraje poležavajo doma, vendar imajo izjemen lovski nagon, na katerega je treba zelo paziti, saj bodo poskusili loviti vse male živali, ki se hitro premikajo.
Psi, ki so bili vzrejeni izključno za nalogo, ki jo večina hišnih ljubljenčkov opravlja še danes, so mali družni psi, ki so plemstvu in bogatašem skozi stoletja krajšali čas, jih greli med mrzlimi zimami in jih zabavali na dvoru. Zato tem psičkom največ na svetu pomeni bližina in ljubezen svojega človeka.
Tekom stoletij je bila večina pasem, ki jih poznamo, vzrejenih s točno določeno nalogo, ki jo je pes opravljal za lastnika. Danes, ko psi v največji meri služijo le za družabnika, ne smemo pozabiti na njihovo preteklost in namen, kateremu so včasih služili, saj psi globoko v njihovi naravi še vedno potrebujejo delo. Čeprav smo si svojega psa izbrali predvsem glede na videz in karakter pasme, pa moramo upoštevati tudi njihovo poslanstvo in psu omogočiti izpolnitev njegovih nagonov- seveda pod nadzorom inštruktorja na specializiranem tečaju v pasji šoli ali posebej prirejenih aktivnosti. Z ovčarjem se lahko udeležimo seminarjev paše ovac, hrtu omogočimo lov na umetno vabo, polarnim pasmam tek na dolge proge, lovskim psom pa delo z nosom, prinašanje ali kaj podobnega. S tem bo pes izpolnjeval poslanstvo, za katero je bil pred mnogimi leti vzrejen, doma pa bo toliko bolj srečen, miren in priden.
Andreja Fegeš
