Skrbniki psov, ki se s svojimi ljubljenci v pomladnih mesecih sprehajamo po gozdnih in travnatih površinah, moramo biti pozorni na številne nevšečnosti in nevarnosti, ki prežijo na naše pse – od strupenih vab, nevarnih travnatih bilk in strupenih močeradov, do bolh, klopov in drugih žuželk, ki ogrožajo zdravje psov. Potencialno najnevarnejša izmed teh pa je zagotovo majcena gosenica sprevodnega prelca.
V zadnjih letih tudi v Sloveniji beležimo porast števila gosenic sprevodnega prelca, ki so najštevilčnejše v aprilu in maju, živijo pa vse do avgusta, ko se iz njih izležejo metulji. Nevarnost predstavljajo tako za žival kot za človeka, saj v stiku s kožo ali sluznico povzročijo srbečico, pekoč občutek in vnetje, v hujših primerih pa tudi oteklino in težave z dihanjem. Gosenic se zato ne smemo dotikati, saj njihove dlačice delujejo kot nekakšne ožigalke (ob stiku s kožo je občutek pekoč in boleč, podobno kot pri opeklini), dlačice gosenic pa se lahko prenašajo tudi po zraku.
Bistveno bolj nevarne kot za človeka, pa so gosenice za psa. V kolikor se le-ta gosenice dotakne z jezikom, je to lahko zanj celo smrtno nevarno. Stik z ustno sluznico namreč povzroči resne poškodbe in odmiranje tkiva – pri psu najprej opazimo obilno slinjenje, zatekanje v ustih in rdeče-vijolično obarvanost jezika. Pogosto je, tudi ob pravočasnem obisku veterinarja, potrebno odstraniti odmrli del jezika, v kolikor pa pomoči ne poiščemo pravočasno, pa se lahko, poleg bruhanja in driske, ki sta znak zastrupitve, pes zaradi zatekanja ustne votline in jezika celo zaduši.
Ker se gosenice selijo po tleh gozdov in travnatih površin (v nekakšnih značilnih ‘sprevodih’, kot nakazuje že samo ime, in ki so včasih dolgi tudi po več metrov), moramo biti pri hoji po teh območjih še posebej previdni. Če opazimo takšen ‘sprevod’ gosenic, psa nemudoma odpeljemo proč, čim dlje od nevarnosti. Priporočljivo je, da imamo psa na vrvici ali vsaj pod budno kontrolo (v kolikor je pes dovolj poslušen, da se upre radovednosti ob srečanju s temi nenavadnimi bitji), saj je za preventivo ključno, da stik v celoti preprečimo. V kolikor je do stika že prišlo, je potrebno psu takoj (oziroma v najkrajšem možnem času) temeljito sprati gobček in jezik z obilno količino navadne vode. Naloga sicer ne bo enostavna, saj bo pes doživljal hude bolečine, vendar pa je lahko prav takšna prva pomoč tista, ki psu reši življenje. Nato pa je potrebno psa čim prej odpeljati k najbližjemu veterinarju, ki mu bo lahko nudil strokovno oskrbo.
Zaradi omenjene nevarnosti in še mnogih drugih, ki v pomladnem času prežijo na naše radovedne spremljevalce, smo skrbniki tisti, ki imamo nalogo, da preprečimo neljube dogodke. Ko gre za zdravje in dobro počutje naših psov, nam ne sme biti odveč noben ukrep. Čeprav dnevi, ko se pomlad preveša v poletje kar kličejo po zavetju senčnih gozdov, kjer se lahko pes svobodno sprehaja, pa se je potrebno ob tem zavedati tudi nevarnosti, ki jih ta svoboda prinaša, zato se morda raje odločimo, da psa sprehajamo na povodcu ali pa se odpravimo na bolj odprte travnate površine – gosenice se namreč najraje zadržujejo v bližini dreves, kjer se hranijo z listjem in ustvarjajo svoje zapredke.
Maja Kalaš
