Kot lastnik psa želite, da bi imel kar se da lepo življenje. V zameno vam vendar daje brezpogojno vdanost in crkljanje. Večina nas ima svoje pse rada kot člane družine. Vendar pa smo le ljudje in zato delamo tudi napake pri ravnanju z njimi, ne da bi se tega sploh zavedali. Sledi pregled nekaterih najpogostejših, ki jih opažajo veterinarji in trenerji psov.
Preden si omislite psa, se o ničemer ne pozanimate
Najboljše sobivanje s psom boste verjetneje dosegli le, če se pripravite na to že od samega začetka. Imeti psa ali mačko je odgovornost do konca življenja te živali. Prepričajte se, da ste pripravljeni, preden se zavežete čemu takemu. Ljubljenčki zahtevajo tudi čas in denar.
Poleg tega bodite previdni pri izbiri pasme oz. tipa psa. Če vas zanima točno določena, se najprej natančno pozanimajte o njej. Ne delajte spontanih odločitev. Nekateri psi zahtevajo mnogo več fizične in psihične dejavnosti kot drugi, nekateri težje prenašajo vašo odsotnost, spet tretji se ne razumejo najbolje z majhnimi otroki ali mačkami. Odločite se v skladu z vašim načinom življenja. Nekaj načrtovanja in raziskovanja vam bo prihranilo vsaj nekaj živcev v prihodnosti.
Psa ste kupili od preprodajalca
Poleg poglabljanja v to, kakšnega psa si boste omislili, je vsaj toliko pomembna odločitev, kje ga boste vzeli. Preprodajalci (ki sicer opravljajo protizakonito dejavnost) imajo mladiče v nehigienskih pogojih, njihov namen pa je le, da mladiče čimprej prodajo in imajo obenem z njimi čimmanj stroškov, posledično se za dobrobit (zdravje, socializacijo) mladičkov, kaj šele njihove mame, prav malo zmenijo. Zato tega nikar ne podpirajte s svojim denarjem, saj se zaradi povpraševanja na ta način nadaljuje začarani krog. Prav tako ne bi smeli dovoliti, da vam kdo za drag denar proda mešanca, za katerega ne more dokazati, da je določene pasme (to lahko stori le z rodovnikom). Bodisi vzemite zase primernega psa iz zavetišča (dobro zavetišče ali posamezniki, ki iščejo dom psom, vam bodo pomagali izbrati pravega za vas in vam ne bi smeli lagati o njegovih lastnostih) ali poiščite skrbnega, uglednega vzreditelja določene pasme.
[members_only]
Odlašate s socializacijo mladiča
Če se odločite za mladička, imate čudovito priložnost za šolanje in razvijanje zaželenih vzorcev vedenja. Vaša pa je tudi odgovornost za socializacijo od samega začetka. Na splošno velja, da za to nikoli ni prezgodaj. »Čudežni« časovni okvir za socializacijo mladiča se konča pri približno 14. tednu starosti. Do takrat so najbolj odprti za nove izkušnje in spoznavajo, kaj je v njihovem svetu »normalno«. Če s tem predolgo odlašamo, lahko nastanejo težave. Psi lahko postanejo pretirano sumničavi in boječi, kar bo kasnejšo socializacijo močno otežilo. Zato svojega mladička seznanjajte z drugimi, cepljenimi in dobro vzgojenimi psi, pa tudi ljudmi, mačkami, raznim hrupom, stopnicami in drugimi površinami, vetrom, dežjem, itd. Socializacija pa ne pomeni, da moramo mladička zasuti s kupom novih informacij in izkušenj vsako sekundo dneva, saj bo to imelo obraten učinek. Najbolj primerno je spočetka varno okolje, npr. stanovanje in ograjeno dvorišče. Ker mora biti proces varen in si želimo čimveč pozitivnih izkušenj za psa, naj bo socializacija pod nadzorom, zato pasji parki in druga območja s kopico neznanih psov niso najprimernejši.
Pri šolanju psa niste dosledni
Vsak trener psov vam bo povedal, da je pravzaprav najtežje učiti lastnike psov. Nedoslednost je pogosta napaka, ko lastniki ne vztrajajo pri določenem povelju ali nalogi oz. urniku psa. Posledica tega je, da je pes zmeden in sklepa, da mu dol. povelja ni treba izvršiti. Primer za to je, denimo, ko en član družine psu ne dovoli skakanja po ljudeh, drugi pa ja, zato bo pes še naprej skakal po vseh, dokler mu ne bodo tega vsi prepovedali.
Odlašate z discipliniranjem
Ste se že kdaj vrnili domov in v stanovanju našli lužico, ali, še huje, uničen par čevljev? Ko se to zgodi, psa ne karajte. Naredili bi namreč več škode kot koristi. Kot lastniki mislimo, da psi »vedo«, kaj so storili in se zato obnašajo, kot da se počutijo krive ter se skrivajo, ko pridemo domov. V resnici se tako vedejo zaradi našega odziva na te okoliščine. V nasprotju z nami, psi večinoma živijo v sedanjem trenutku, kar pomeni, da jih moramo pohvaliti ali grajati v trenutku, ko se neko vedenje dogaja. Če pridete domov, kjer najdete razgrize kavč, pes pa drema na tleh, ga s kaznovanjem ne boste naučili, da je bilo grizenje kavča nesprejemljivo. Če vpijete, se bo pes prestrašil, ker je spal. Ne bo povezal tega s dejstvom, da je žvečenje kavča nezaželeno. Naučil se bo le, da se mora skriti, ko pridete domov, saj ste ga nazadnje, ko je spal v sobi s kavčem, nadrli.
Kot lastniki smo se dolžni zavedati, da psi niso človečki, preoblečeni v pse. Da bi z njimi ustvarili dober odnos, moramo spoštovati in upoštevati moramo njihov način sporazumevanja, umske in življenjske potrebe, značilne le zanje.
Psu ne nudite dovolj umske spodbude
Tudi psi se dolgočasijo. Če se vaš pes vede uničevalno, je to morda posledica dolgčasa, ne pa pomanjkljive vzgoje ali ne-postavljanja mej. Nekateri lastniki tarnajo nad tem, da psa peljejo ven, kjer teče in teče, a pes je še vedno uničuje, pa ne vedo, zakaj. Menijo, da ima pes dovolj gibanja.
Toda prav tako, kot nam telovadba ne zagotavlja tudi »umske telovadbe«, tudi psom to običajno ni dovolj. Takim psom bi koristile vaje skrivanja priboljškov in igrač, spodbudno okolje na pohodih, kjer bi raziskovali nove vonje in poti, učenje novih trikov in veščin, ne pa le tek kot tak. Pes bo tako imel manjšo potrebo po zaposlitvi z neprimernimi dejavnostmi, poleg tega pa take umsko spodbudne igre krepijo vez z lastnikom, pa še zabavne so.
Ne izkoristite poučnih situacij
To so vsakodnevne situacije, ki jih lahko uporabite za treniranje psa. Šolanje ne pomeni le 5-10 minut na dan, ampak psa učite vsak trenutek skupnega življenja, pa tudi oni se vsak trenutek učijo, naj bo dobro ali slabo. Ko je pes z vami, izkoristite te trenutke da nagrajujete želeno vedenje in popravite nezaželeno. Ne osredotočajte se le na slabo, ampak spodbujajte tudi dobro. Kadar smo npr. s psom na pohodu, mu ukažemo, naj sede vsakokrat, ko se ustavimo, vadimo vajo »čakaj« medtem, ko se mi premikamo naprej, trenirajmo a različnih lokacijah, itd.
Zanemarite ustno higieno
Po nekaterih podatkih kar 85% psov razvije taka ali drugačna obolenja v ustni votlini še pred 3. letom starosti. Ta obolenja so lahko močno neprijetna in celo smrtna, kadar bakterije iz vnetnih obzobnih tkiv zaidejo v krvni obtok. To lahko preprečujemo s kvalitetnimi žvečljivimi priboljški, umivanjem zob, encimskimi pastami…
Dopustite, da se pes zredi
Količina hrane je prav tako pomembna kot kvaliteta. Če se pes pretirano zredi, se lahko pojavijo težave, ki ga bodo spremljale do smrti, tudi, če bo kasneje shujšal. Debelost je postala epidemična tudi pri ljubljenčkih. Prekomerno hranjenje povzroča številne težave, npr. sladkorno bolezen in artritis, ki bi jih zlahka preprečili s primernim hranjenjem. Posvetujte se z veterinarjem, kakšna teža je za vašega psa primerna.
[/members_only]
Katja Pavlič
