Naši kužki imajo različna prebivališča. Nekateri živijo z nami v stanovanjih ali hišah, drugi pa imajo urejene zunanje pesjake. Pozimi, zaradi mraza, včasih komajda pomolim svoj nos iz hiše in, če zebe mene, kako ne bo zeblo tudi naših ljubljenčkov? Zunanje in notranje bivanje imata svoje pozitivne in negativne lastnosti, zato moramo v obeh primerih za svoje psičke pazljivo poskrbeti.
Če je naš kuža v pesjaku, moramo najprej poskrbeti za njegovo kvalitetno izdelavo. Pomembna je dobra izolacija, saj mora biti zavetje suho in prijetne temperature. Koča mora biti dvignjena od tal in naj ima dva prostora, predprostor, ki opravlja nalogo vetrolova in ležišče s toplo ter čisto odejo. Dobro izdelan pesjak s kočo ni pomemben samo pozimi, ko mora pasja uta nuditi zavetje pred mrazom, vetrom, dežjem in snegom, temveč tudi poleti, ko mora ščititi pred sončno pripeko in drugimi nevšečnostmi. Kuža naj ima tudi dovolj kalorično hrano (priporočamo brikete, ki ne zmrznejo), poleg tega pa mu moramo večkrat na dan dati mlačno ali prijetno toplo vodo. Pri zelo nizkih temperaturah voda zelo hitro zamrzne, zaradi premrzle vode pa ima lahko pes tudi želodčne težave. Kako dobro pes prenaša zunanje bivanje, je sicer odvisno od številnih dejavnikov – od dolžine in gostote dlake in podlanke, telesne kondicije, zdravstvenega stanja in starosti.
Psički, ki večino časa preživijo v svojem pesjaku imajo izredno gosto dlako in jih v koči prav nič ne zebe. Nekatere pasme so celo mnogo bolj živahne v hladnejših dneh, seveda pa je to odvisno od vsakega psa posebej. Psi težko prenašajo velike temperaturne razlike, zato je pse, ki živijo zunaj, priporočljivo v stanovanje pripeljati le za kratek čas. Ko so temperature res zelo nizke in ocenite, da je v koči res premrzlo, lahko psa namestite v hišo ali garažo. Nad življenjem zunaj pa ne bo preveč navdušena večina kratkodlakih psov, ki imajo mogoče še trebušček popolnoma brez dlake. Z mrazom se ne razumejo najbolje niti starejši psi, ki imajo lahko težave z okostenelimi sklepi in oslabljeno delovanje srca.
Psi, ki živijo v stanovanju, imajo kratko dlako ali so manjše rasti, so na mraz mnogo bolj občutljivi, zato jim za sprehod nadenimo topel plašček. Če kljub temu nočejo iti na daljši sprehod, jih odpeljimo ven le toliko, da grejo »na stranišče«. Med najmanj zaščitenimi psički pred mrazom so kratkodlaki hrti, dobermani, nemški bokserji … in majhne pasme, ki se že po nekaj minutah na nizkih temperaturah začnejo tresti po vsem telesu in niso nič kaj navdušeni, ko jih želimo odpeljati na zimske dogodivščine. Ko jih odpeljemo ven, naj bo sprehod zelo aktiven. Psi se morajo gibati, saj jih v mirovanju še bolj zebe, plaščki pa naj jim zaščitijo tudi trebušček in hrbet do korena repa. Ko je na vrsti kopanje vašega ljubljenčka, je to najbolje izvesti zvečer, da se dlaka do naslednjega dneva povsem posuši. Tudi v stanovanju naj imajo kužki na voljo toplo odejo ali blazino, da ne ležijo na mrzlih tleh. Z vsemi temi napotki se bodo vaši štirinožni prijatelji gotovo odlično počutili tudi pozimi.
Maša Pirnat
