Licitacije za polne pasje želodčke: Intervju s Katjo Novak iz društva Glas živali

1745

Katja, pozdravljeni. Ste velika ljubiteljica živali, najbrž z njimi živite že od malih nog?

Jana, pozdravljena. Res je, živali so moja velika strast že od zgodnjega otroštva. Z leti odraščanja pa se je ta strast do pomaganja živalim razvila v brezpogojno ljubezen. Že od nekdaj sem do zavrženih živali gojila ogromno sočutja, kar je tudi razlog, da jim rada pomagam.

Kaj vas je napeljalo do ustanovitve društva? Kako to, da se niste pridružili obstoječemu društvu? Je veliko administracije z ustanovitvijo društva, so kakšni posebni pogoji?

Do ustanovitve društva me je pripeljala velika želja, da bi lahko zapuščenim živalim pomagala še več in da bi se nas nekaj podobno mislečih ljudi združilo, da bi bili pri tej poti še uspešnejši in močnejši.

Naše društvo je neprofitne narave in tudi za takšno organizacijo je potrebno kar nekaj priprav in odobritev s strani občine in države. Potrebno je imeti spisan statut, ki je temeljni akt društva, le-ta pa mora vsebovati vse zakonske točke, ki jih predpisuje zakon o ustanavljanju takšne organizacije. To je eden izmed ključnih pogojev. Naslednji je ta, da morajo biti pri ustanovitvi navedeni vsaj trije člani, vsak s svojo funkcijo, sledijo zapisniki o članstvu in nalogah društva, potrditev s strani Ajpesa in plačilo taks. Potrebno je imeti tudi pravilno urejen logotip društva, žig, računovodske storitve in še bi lahko naštevala. Včasih se počutim, kot da bi vodili neko manjše podjetje in ne organizacijo, ki ima neprofitni in dobronamerni duh.

Koliko članov šteje vaše društvo? Kdo lahko postane vaš član? 

Naše društvo šteje deset aktivnih članov. Vsak izmed nas opravlja svoje naloge. Temeljne naloge so moje, to je obiskovanje azilov in vsi fizični kontakti z rešenimi živali, obiskovanje veterinarjev, da se živalim nudi ustrezna pomoč ter iskanje novih domov zapuščenim živalim. Ob tem je tudi vedno prisoten kakšen član našega društva, saj sta moji dve roki večkrat premalo. Ostale naloge so porazdeljene med vse nas: skrb, da zberemo hrano za azile, komunikacija z ljudmi, prevzemi hrane, skrb za obveščanje in ozaveščanje, licitacije društva, itd.

Živalim pomagate ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Zakaj tujina, ni v Sloveniji dovolj živali, ki potrebujejo pomoč?

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Jana Puhar

Objavljeno v štiriindvajseti številki revije Kužek