Leptospiroza oziroma „mišja mrzlica“ je bolezen, ki se najpogosteje prenaša z glodavci, prizadene pa lahko tudi pse. Obolenje je lahko precej nevarno in privede do poškodb organov, zato je izrednega pomena, da bolezen poznamo in, da psa ustrezno zaščitimo.
Kako pride do okužbe z leptospirozo?
Povzročitelj bolezni je bakterija leptospira, ki ima več podvrst. Prenaša se z okuženim urinom, ki ga v okolje izločajo bolne živali, pa tudi živali, ki so bolezen že prebolele. Kot že omenjeno, so najpogostejši prenašalci glodavci, predvsem miši in podgane.
Bakterijo najdemo predvsem v vodi; v lužah, močvirjih in jezerih. Klasična okužba na psa poteka tako, da pes zaužije okuženo vodo, hrano ali zemljo. V redkih primerih se zgodi tudi, da se pes okuži preko poškodbe na koži (odprte rane).
Za boleznijo lahko zbolijo tudi ljudje, če pridejo v stik z urinom okužene živali ali z okuženo hrano/vodo.
Znaki obolenja
Inkubacijska doba bolezni je navadno 5 do 14 dni. Znaki obolenja so povišana telesna temperatura, bruhanje, slabost, bolečine v trebuhu, driska, izguba apetita, dehidracija in apatičnost.
Ko bolezen napreduje poškoduje organe, najpogosteje ledvice in jetra. Zaradi poškodbe jeter pride velikokrat tudi do zlatenice. Nastopijo lahko tudi notranje krvavitve. Ravno zaradi poškodb organov je bolezen izredno nevarna. V hujših primerih lahko pes, ki je okužen pogine tudi v nekaj dnevih, zato je ključnega pomena hitro ukrepanje.
Zdravljenje in preprečevanje okužbe
Zdravljenje poteka z antibiotiki, a je lahko izredno težko. Največji problem so že omenjene poškodbe organov, ki lahko kosmatincu pustijo trajne posledice. Pomembno je, da takoj ob sumu na leptospirozo pri psu obiščete veterinarja. Prej, kot se bolezen odkrije, manj je možnosti, da pride do resnejših, dolgotrajnih ali celo usodnih posledic.
Najbolje od vsega pa je, da že preventivno skrbimo za to, da do okužbe ne pride. Psa lahko cepite proti kužnim boleznim, med katere sodi tudi leptospiroza. A ker ima bakterija več podvrst, se lahko zgodi, da zbolijo tudi cepljeni psi. Taki primeri so sicer izjemno redki, a previdnost vseeno ni odveč.
Na sprehodih psu ne pustite, da pije iz luž in ostalih stoječih voda. S seboj imejte vedno pitno vodo, da se bo kuža lahko varno odžejal in vode ne bo iskal drugje. Prav tako ne pustite, da kosmatinec jé stvari, ki jih najde po tleh ali pa, da jé zemljo. Če ima vaš štirinožec kakšno rano, jo ustrezno zaščitite.
Leptospiroza je lahko precej nevarna, zato je priporočljivo, da psa cepite. Seveda pa je to odločitev vsakega posameznika; cepljenje proti kužnim boleznim zakonsko ni obvezno. V kolikor se odločite, da psa ne boste cepili, je še toliko pomembneje, da ste pozorni na to, kaj pes počne na sprehodih in, da dobro opazujete, če se slučajno pojavijo znaki okužbe.
Veronika Sivka
Viri: