Klopno prenosljive bolezni pri psu v Sloveniji

Čeprav smo sredi zime, ko narava počiva in se okoli vogalov podijo mrzli vetrovi, ki prinašajo snežinke, nam misli odromajo v toplejše pomladne dni. Spet se bomo s svojimi ljubljenci sprehajali po travnikih in gozdnih jasah ter se nastavljali toplim sončnim žarkom. Skupaj z naravo se prebudijo tudi drobni prebivalci gozdov in travnikov – klopi. Prav ta bitja pa lahko zagrenijo življenje nam in našim ljubljencem. Zato je razmislek o klopno prenosljivih boleznih mogoče potreben prav v teh turobnih zimskih dnevih, saj se bomo samo tako dobro pripravili nanje.

Klopi so poleg pršic najmanjši pajkovci. Pri srcu nam niso zato, ker so prenašalci številnih patogenih mikroorganizmov: borelij, babezij, erlihij in virusa klopnega meningoencefalitisa. V Sloveniji danes najdemo dve oziroma tri vrste klopov, ki so pri psu odgovorni za prenos bolezni. Prvi je navadni gozdni klop – Ixodes ricinus. Ta vrsta obsega okoli 87 odstotkov populacije vseh klopov. Najdemo jih na vlažnih mestih mešanih gozdov, še posebej na nizkem rastlinju ob gozdnih obronkih in travnikih. Na naše pse prenašajo granulocitno anaplazmozo, boreliozo in klopni meningoencefalitis. Druga vrsta je najbolj prisotna v severovzhodni Sloveniji. Imenuje se severni ornamentirani klop – Dermacentor reticulatus in je prenašalec babezioze psov. Tretja vrsta klopa pa ima najraje suha in vroča področja. Ker živi v neposredni okolici psa, ga imenujemo pasji klop – Rhipicephalus sanguineus. Prenaša monocitno erlihiozo, ki je razširjena v sosednji Hrvaški in Italiji. Pri nas do danes laboratorijsko še ni bila dokazana.

Življenjski cikel klopa traja od dve do tri leta, ker ima več faz razvoja. Iz jajčeca se najprej razvije larva s tremi pari nog, nato se preobrazi v nimfo, ki ima štiri pare nog, ta pa v odraslega klopa. Pred vsako preobrazbo klop potrebuje krvni obrok, kar pomeni, da v svojem življenjskem ciklu potrebuje vsaj tri različne gostitelje. Pri tem je možno, da se okuži in prenese patogene mikroorganizme na naslednje gostitelje.

Aktivnost klopov je odvisna od zunanje temperature. Kadar je ta nižja od pet do sedem stopinj Celzija, mirujejo. V naših podnebnih razmerah so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni.

Zakaj v zadnjem desetletju prihaja do porasta klopno prenosljivih bolezni­­?

Predvsem zaradi globalnih klimatskih sprememb in povečane populacije psov. Ne smemo pa tudi mimo dejstva, da so se navade ljudi zelo spremenile. Skupaj z nami psi potujejo po vsem svetu.

Granulacitna anaplazmoza

Povzroča jo bakterija Anaplasma phagocytophilum. Znaki okužbe se pojavijo od 10 do 14 dni po piku klopa. Večina psov na bolezen odreagira s povišano telesno temperaturo, zaspanostjo in neješčnostjo. Če pa bolezen preide v kronično obliko, se lahko pojavi šepanje z otekanjem sklepov, bolečinami v mišicah, bruhanjem in drisko. V redkejših primerih se lahko pojavijo tudi znaki prizadetosti dihalnega (kašelj) in centralnega živčnega sistema (krči, nekoordinirana hoja).

Lymska borelioza

Je bolezen, ki jo povzroča bakterija spiralaste oblike Borrelia burgedorferi. Kot vemo, zanjo obolevajo tudi ljudje. Klop mora biti prisesan vsaj 50 ur, da povzročitelj preide iz sline klopa v gostitelja. Prvi znaki okužbe se pri psu pojavijo šele od dveh do šest mesecev po piku klopa. Klinična slika tudi pri boreliji ni specifična. Visoki telesni temperaturi, zaspanosti in šepanju se lahko v poznejši fazi bolezni pridružijo simptomi obolenja ledvic, jeter, srca, oči in centralnega živčnega sistema. Na žalost se lahko bolezen konča tudi tragično.

Babezioza

Povzroča jo pražival iz rodu Babesia, ki parazitirajo v eritrocitih (rdečih krvničkah). Ob razmnoževanju teh eritrociti pokajo in pojavijo se precej tipični klinični znaki: visoka telesna temperatura, blede sluznice, urin je rdečo-oranžne barve, zlatenica. Brez hitre veterinarske pomoči lahko pes pogine. Seveda pa lahko bolezen poteka kronično. Temperatura v presledkih in slaba ješčnost psa pripeljeta do izčrpanosti in slabe telesne kondicije.

Klopni meningoencefalitis (KME)

Je najredkejša klopno prenosljiva bolezen v Sloveniji. Povzročitelj je virus, ki se razmnožuje v slinskih žlezah klopa. Od pika do pojava prvih bolezenskih znakov navadno mine od sedem do 14 dni. Kot pri granulocitni anaplazmozi in lymski boreliozi so tudi pri tej bolezni začetni znaki nespecifični. Znano je, da največ primerov KME mine brez očitnih simptomov. Kadar pa je imunski sistem preslaboten, pa lahko pride do hudih znakov obolenja centralnega živčnega sistema.

[members_only]

Zdravljenje in preventiva

Terapija je v večini primerov uspešna. Čim prej bolezen prepoznamo in jo začnemo zdraviti, tem večji je lahko uspeh zdravljenja. Seveda pa na uspeh tega vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so starost živali, imunski status, pasma in morebitna sočasna prisotnost drugih bolezni.

Da pa do bolezni sploh ne bi prišlo, moramo psa proti klopom ustrezno in pravočasno zaščititi. Na voljo je veliko tovrstnih sredstev, bodisi v obliki ampul, ki jih stisnemo za vrat, bodisi pršil ali ovratnic. Katero zaščitno sredstvo bi bilo za vašega psa najprimernejše, se posvetujte s svojim veterinarjem. Najboljša sredstva so tista, ki delujejo hkrati repelentno (odganjajo klope) in akaricidno (klope ubijejo).

Če pri psu najdemo prisesanega klopa, ga čim prej varno odstranimo. Praviloma velja, če prisesanega klopa odstranimo znotraj 24 ur, je verjetnost okužbe zelo zmanjšana (glej Tabelo 2).

Najučinkovitejša zaščita proti klopnim boleznim je vakcinacija. Do danes so strokovnjaki izdelali cepivo proti babeziozi in lymski boreliozi. Slednje je registrirano tudi pri nas. Prvo leto cepimo dvakrat v razmiku enega meseca. Za poživitev cepljenje ponovimo enkrat na leto.

Tabela 1: Klopno prenosljive bolezni, prenašalci in njihova klinična slika

*CŽS – Centralni živčni sistem

Tabela 2: Čas, ki je potreben za prenos bolezni iz klopa na gostitelja.

Radovan Zajc, dr. vet. med.

Objavljeno v petnajsti številki revije Kužek