Izgube v družini so neizmerno težke. Vsi, ki so se morali že kdaj posloviti od svojega pasjega prijatelja, pa vedo, da je lahko takšna izguba prav tako boleča. Na žalost psi ne živijo tako dolgo kot ljudje in mnogi lastniki se od njih s težavo poslovijo.
Najtežja odločitev, ki čaka vsakega pasjega skrbnika, hkrati pa se je vsak pasji skrbnik boji, je odločitev, kdaj je njegov pasji prijatelj tako bolan ali obnemogel, da je čas za evtanazijo. Vsi si želimo, da bi našli tisti popoln trenutek, da bi svojemu kužku preprečili vso nepotrebno bolečino, hkrati pa mu ne bi življenja vzeli prehitro in ga prikrajšali za kakšen zanj (in morda še bolj za nas) pomemben dan.
Kdaj je pravi čas, da svojemu psu omogočimo miren konec življenja, je verjetno najtežje vprašanje, ki si ga na neki točki zastavi vsak pasji skrbnik. Dr. Andy Roark je zbral nekaj najboljših nasvetov, namenjenih skrbnikom, ki so postavljeni pred verjetno najpomembnejšo odločitev, ki jo bodo sprejeli za svojega psa.
[members_only]
Vsak pes, vsaka bolezen in vsaka situacija se razlikujejo. Ne obstaja eno in edino pravilo, ki mu skrbniki lahko sledijo, ko napoči trenutek odločitve. Ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredite, je, da od veterinarja izveste čim več o bolezni vašega psa in o tem, kako se bo razvijala, saj vam bo znanje pomagalo k večji objektivnosti. Če menite, da sami niste dovolj objektivni, lahko za pomoč poprosite dobrega prijatelja, ki ni čustveno vpleten v enaki meri kot vi, da vam pomaga pri realnejšem pogledu na situacijo.
Imejte v mislih, da psi živijo “v trenutku”. Ena najbolj čudovitih stvari pri živalih je, da znajo živeti “v trenutku”. Ko se igramo z njimi ali gremo na sprehod, so neizmerno srečni in ne mislijo na to, da bomo po sprehodu odšli v službo in bodo več ur sami. Popolnoma se prepustijo trenutku neizmerne sreče.
Ko so bolni in v bolečinah, pa ne razmišljajo o lepih trenutkih, ki so jih že doživeli, in o dneh, ki jih še čakajo. Vedo le, kako se v tistem trenutku počutijo. Poskusimo se postaviti v njihovo kožo in videti svet skozi njihove oči. V tako pomembnem trenutku so predvsem njihove oči tiste, ki štejejo.
Postavite si pomembna vprašanja. Včasih pomaga, če svoje misli poveste naglas ali jih zapišete. Spodnja vprašanja vam lahko pomagajo zbistriti misli in sprejeti odločitev.
- Zakaj mislim, da je mogoče čas za evtanazijo?
- Kakšni so moji pomisleki glede evtanazije?
- Čigave želje, poleg želja svojega psa, imam v mislih, ko sprejemam odločitev?
- Sprejemam to odločitev, ker je prava za mojega psa, ali zato, ker je prava zame, saj se še nisem pripravljen posloviti?
Merite kvaliteto življenja. To pomeni, da poskušamo oceniti trenutno kakovost življenja svojega psa. Narediti takšno oceno je težko, saj psi ne morejo govoriti in nam povedati, kako se počutijo, vendar pa, če psa natančno opazujemo, lahko prepoznamo znake, ki nam pomagajo pri oceni njegovega počutja.
- Pravilo petih dobrih stvari. Izberite pet stvari, ki jih vaš pes rad počne, in si jih zapiš Ko ne more ali ne želi več početi treh ali več stvari s seznama, bi večina veterinarjev priporočala evtanazijo.
- Dobri dnevi proti slabim. Ko imajo kužki dobre in slabe dni, je težko oceniti, kako stanje napreduje skozi č Koristno je, da si beležite dobre in slabe dni na koledarju ter tako sledite počutju vašega psa. Ta tehnika vam bo pomagala zaznati, kdaj ima vaš pes več slabih kot dobrih dni.
- Pasji dnevnik. Dnevnik, v katerega zapisujete vedenje, aktivnost, apetit in iztrebljanje vašega psa, je dragocen pripomoček pri ocenjevanju kvalitete življenja psa.
Ko ste sprejeli odločitev in je evtanazija za vami, se od svojega dolgoletnega prijatelja poslovite in se s svojo odločitvijo pomirite. Ne glejte nazaj in se ne sprašujte, ali ste se za evtanazijo odločili prezgodaj. Verjetnost, da ste mu dali dan ali dva več, je mnogo večja, kot da ste mu dali dan manj.
Kako smrt psa predstaviti otroku?
Ločitev od ljubljenčka je še posebej zahtevna, kadar so v družini otroci. Mnogi starši se sami težko spopadejo s svojimi čustvi ob izgubi, poleg tega pa morajo pri tem pomagati tudi svojim otrokom. Vsak otrok ima specifičen način čustvovanja, tudi ko pride do smrti hišnega ljubljenčka, vendar obstaja nekaj splošnih vodil, ki jim starši lahko sledijo.
Otroci oblikujejo razumevanje smrti skozi večletno obdobje. V zgodnjih fazah kognitivnega razvoja najverjetneje ne bodo razumeli, da lahko žival zaspi in da se ne bo nikoli več zbudila. Okrog sedmega leta starosti začnejo otroci oblikovati bolj jasno razumevanje smrti. Smrt začnejo razumeti kot nekaj neizogibnega in nespremenljivega. Vendar to ne pomeni, da bi morali starši otrokom zaradi tega resnico zamolčati. Kadar se družina sreča z izgubo ljubljenega živalskega tovariša, starši ne uporabljajo besede smrt, temveč jo nadomestijo s stavčnimi zvezami, kot na primer “je zaspal” ali “je šel v pasja nebesa”. Takšno opisovanje smrti lahko otroka pogosto bolj zmede, kot če bi uporabili besedo “mrtev” in jo ustrezno razložili, saj otroci pogosto mislijo, da se bo njihov prijatelj nekoč zbudil ali se vrnil nazaj domov.
Otroci besede “smrt”, če se z njo še niso srečali, še ne poznajo in bodo verjetno postavljali dodatna vprašanja, na katera je najbolj ustrezno odgovoriti odkrito in brez ovinkarjenja. Starši morajo razložiti, da je njihov kuža bolan in da ga morajo uspavati, pri čemer naj otroka spomnijo na morebitne težave, ki jih ima njihov pes (zmanjšan apetit, izguba energije), in nakazujejo na to, da trpi in ne uživa več v življenju. Če se otroci ob takšni razlagi razburijo in začnejo jokati, je to normalen proces žalovanja in ni s tem popolnoma nič narobe. Pravzaprav je bolje, da otroka pripravite na izgubo in mu daste možnost, da se od svojega pasjega prijatelja poslovi, kot pa da ga o izgubi obvestite, ko je za slovo že prepozno.
Otroci po navadi ob sami evtanaziji niso prisotni, saj je v večini primerov za njih preveč stresna. Vendar je priporočljivo, da družina skupaj pripravi manjši obred, pri katerem lahko otroci izrazijo svoja čustva ob izgubi in se dokončno poslovijo.
Pomembno je, da se starši zavedate, da sta bolezen in smrt hišnega ljubljenčka za otroka pomembni lekciji v življenju. Otroci, ki jih starši naučijo ravnati z bolno ali umirajočo živaljo, bodo to znanje prenesli v situacije, ko se bodo morali spopasti z boleznijo in smrtjo ljudi v njihovi družini. Odkrita in iskrena pomoč otrokom pri spopadanju z izgubo živali zahteva veliko časa in napora, vendar ima, kadar je pravilno izvedena, dolgoročne koristi.
[/members_only]Nina Bartol
Vira: – globalanimal.org
– vetstreet.com
Objavljeno v šestindvajseti številki revije Kužek
