Že ves dan pakirate stvari v škatle, pa še vedno niste niti na polovici. Lepilni trak je bil še pred nekaj trenutki na mizi, zdaj pa je čudežno izginil. Nikjer ne najdete ključev in sumite, da ste jih pomotoma pospravili v eno od škatel. Poleg tega ste ugotovili, da ste na zadnje tri škatle, ki so seveda že zaprte, pozabili napisati, kaj je v njih. Dobrodošli v avanturo, ki se ji reče selitev! Ta avantura je seveda izjemno stresna, saj moramo najprej poiskati ustrezno stanovanje, po možnosti vzeti kredit, se odločiti, katero pohištvo obdržati in kaj vreči stran itd. Medtem ko se mi poskušamo znajti v vsej tej kolobociji, kakor najbolje vemo in znamo, se naš pes nerodno prestopa, hodi gor in dol po stanovanju in grize, kar mu pride pod gobec ali pa se umakne v kak temen kotiček in nas otožno opazuje. Rutina je ena od stvari, ki jo imajo psi poleg nas in okusnih priboljškov najraje in s selitvijo jim jo ravnokar rušimo.
Rutina, rutina, rutina
Psi so v vseh pogledih izrazito rutinska bitja. Poznavanje okolja in dnevnega urnika jim nudi varnost. Ko se rutinski potek dogodkov zaradi selitve prekine, to našemu najboljšemu prijatelju predstavlja ogromen stres, ki bo pripeljal do nekaterih sprememb v obnašanju. Nekateri psi v stresnih situacijah začno žvečiti stvari in če takrat ni pri roki kakšne kosti, se zadovoljijo s čevljem, kavčem ali morda celo s knjigo. Življenje, ki so ga bili vajeni, se spreminja, oni pa so upravičeno zmedeni, saj ne vedo več, kaj jih čaka, namesto varnosti pa zdaj občutijo negotovost.
Druga stvar, ki jo moramo vedeti, je, da se naši psi hočeš nočeš ravnajo tudi po naših čustvih. Če smo mi nejevoljni, vznemirjeni, anksiozni in razburjeni, s tem močno vplivamo tudi na našega štirinožca, ki se bo na stres seveda odzval po svoje. Nekateri cvilijo, drugi lajajo, spet tretji pretirano zehajo in si oblizujejo gobec. Vse to so znaki notranjega nemira naših ljubljenčkov in prav je, da se nanje odzovemo po naših najboljših močeh. Selitev seveda ni nujno stresna za vsakega psa, psi so si, tako kot ljudje, različni, prav vsak je svet zase. Dejstvo je, da jih nihče ne pozna tako dobro kot mi, na nas je torej, da prepoznamo morebitne znake stresa oziroma da z dobrim poznavanjem svojega psa že na začetku ukrepamo na način, da bo selitev zanj čim manj stresna. Danes vam bomo zaupali 5 načinov za zmanjšanje stresa psov pri selitvi.
1. Ohranjajmo rutino, kolikor je le mogoče
Prizadevajmo si psa hraniti ob istih urah kot sicer, tudi s sprehodi ne prehitevajmo ali zamujajmo, kadar je to seveda izvedljivo. Če je pes navajen iti ob sedmih zvečer za eno uro na sprehod, mu to omogočimo, selitev bo že počakala. Če je pes na jutranjem sprehodu navajen prinašati žogico, nikar ne oklevajmo, vzemimo si čas zanj in mu omogočimo, da njegov dan poteka kolikor se da na način, ki ga je vajen.
2. Med dejansko selitvijo dajmo psa v varstvo
Medtem ko bomo iz ene na drugo lokacijo prenašali težko pohištvo, zaupajmo psa prijatelju, ki ga pes pozna in ga ima rad. Ko sem se selila, sem psico zaupala v varstvo svoji mami, tako da ni niti slutila, da se sploh kaj dogaja. Ne smemo namreč dovoliti, da se nam med prenašanjem težkih in občutljivih predmetov motovili med nogami, to je nevarno tako za psa kot za nas in pohištvo.
3. Njegove stvari imejmo vedno pri roki
Pasje posode, posteljico, igrače in vse ostalo, kar je potrebno za normalen vsakdan našega psa, zapakirajmo v škatlo, ki jo bomo na novo lokacijo odnesli med prvimi. Znani predmeti in njihov vonj bodo v psu vzbudili pridih domačnosti, saj se jih bo vonj iz prejšnjega doma še vedno držal, s tem pa se bo stres ob selitvi znatno zmanjšal.
4. Bodimo potrpežljivi
Zavedati se moramo, da morebitni vedenjski problemi, ki so povezani s selitvijo, ne bodo izzveneli dan po selitvi, marveč bodo lahko prisotni še nekaj tednov v novem domu. Še toliko bolj problematično je lahko, kadar se selimo na primer iz podeželja v mesto. Zavedajmo se, da se je pes selil proti svoji volji in se po pomoč, kadar je potrebno, obrnimo na vedenjskega strokovnjaka.
5. Poskrbimo zase
Kot sem že omenila, počutje naših psov mnogokrat zavisi od našega, četudi nam tega ne pokažejo. Živimo zdravo, gibajmo se, pazimo na prehrano in si zagotovimo zadostno mero spanca, poskrbimo skratka tudi zase, saj bomo tako precej lažje skrbeli za svojega psa in se po potrebi spopadali z morebitnimi ovirami, ki nas še čakajo.
Lina Zalaznik
