Z aktivnim obravnavanjem in reševanjem težav s prekomerno telesno težo boste izboljšali splošno zdravstveno stanje in počutje vašega psa ter preprečili preveliko obremenitev sklepov, krvnega obtoka ter drugih vitalnih telesnih tkiv, organov in sistemov.
Vzroki za prekomerno težo
Vaš ljubljenček ima prekomerno težo, če zaužije več kalorij, kot jih njegovo telo potrebuje za ohranjanje stanja in proizvajanje energije. K prekomerni teži pripomorejo tudi fiziološki in genetski dejavniki ter okolje. Najprej moramo identificirati vzrok ali kombinacijo vzrokov za prekomerno telesno težo, saj s tem naredimo prvi korak k spremembi življenjskega sloga, ki je potrebna za trajne rezultate.
Starost
Debelost je pogostejša pri starih živalih, saj se mišična masa s starostjo manjša, maščevje pa nalaga.
Spol
Debelost se pogosteje pojavi pri samicah.
Sterilizacija/kastracija
Debelost je dvakrat pogostejša pri steriliziranih in kastriranih živalih.
Metabolizem
Nekatere živali imajo že po naravi počasen metabolizem, pri drugih pa je upočasnjen zaradi neaktivnosti in neprimerne prehrane.
Apetit
Nekatere živali so že po naravi požrešne ali pa njihov signal sitosti ne deluje; pri drugih se povečan apetit pojavi zaradi jemanja zdravil, na primer steroidov.
Pritisk drugih živali v gospodinjstvu
Do prenajedanja lahko pride, če žival med obroki za hrano tekmuje z drugimi ljubljenčki v gospodinjstvu.
Pomanjkanje mentalne stimulacije
Zdolgočasene ali frustrirane živali pojedo več; če hrana ni dosegljiva, uživajo nenavadne snovi, kot so odpadki, rastline in iztrebki.
Pomanjkanje gibanja
Živali, ki se ne gibajo dovolj, zaužijejo več energije, kot jo porabijo; nezadostna aktivnost povzroča tudi zdolgočasenost in frustracijo ter upočasnjuje metabolizem. Pri živalih, ki živijo v stanovanju, je tveganje večje.
Prehrana
Prekomerno hranjenje je primarni vzrok debelosti in je lahko posledica hranjenja s preveliko količino običajne ljubljenčkove hrane (na primer pri prostem hranjenju), visokokalorično človeško hrano, s prevelikimi količinami priboljškov ali z doma pripravljenimi obroki, pri katerih težko ocenimo kalorično vrednost in se ne moremo ravnati po prehranskih smernicah na embalaži.
Skrbnikovo napačno domnevanje
Skrbniki si pogosto napačno razlagajo obnašanje svojega ljubljenčka in predvidevajo, da je lačen, v resnici pa potrebuje le pozornost.
Veterinarski nasvet
Preden spremenite prehrano, se posvetujte z veterinarjem. Nekatere živali imajo morda prekomerno težo zaradi zdravstvenih težav, jemanja zdravil ali genetskih motenj, zato je pomembno, da takšne vzroke vnaprej izključite. Veterinar bo vašega ljubljenčka natančno stehtal, vam priporočil optimalno težo, postavil dosegljive cilje ter vas motiviral in podpiral.
Identifikacija živali s prekomerno telesno težo in debelih živali
Žival s prekomerno telesno težo = žival, katere teža za največ 15 odstotkov presega priporočeno težo glede na vrsto, pasmo, spol in starost. Žival s prekomerno težo ima rebra nekoliko prekrita s tolščo, rahlo zaobljen trebuh, na bokih ima rahle maščobne obroče, ki se med hojo vidno tresejo.
Debela žival = žival, katere teža za več kot 15 odstotkov presega priporočeno težo glede na vrsto, pasmo, spol in starost. Rebra in hrbtenico pod debelo plastjo maščevja težko otipamo. Trebuh je močno zaobljen, pas pa je komaj zaznaven ali nezaznaven. Na bokih izstopajo obroči tolšče, ki se med gibanjem gugajo.
[members_only]Veterinarji lahko stopnjo prekomerne telesne teže določijo na več načinov:
Meritev telesne teže – Primerjava s standardi, ki veljajo za določeno pasmo.
Pregled telesnega stanja – Ocena vizualnih in otipljivih karakteristik, ki so povezane s podkožno in trebušno maščobo ter površinskim mišičevjem, na primer reber, hrbtenice in pasu.
Morfometrija – Meritev oblike v razmerju do analize telesne zgradbe (meritev debeline kožne gube, dimenzionalna ocenitev in ocenitev telesnega stanja).
Stopnjo težave s prekomerno telesno težo lahko precej dobro ocenimo s tipanjem in opazovanjem, vendar ima takšen način nekaj pomanjkljivosti: živali mešane pasme ne moremo ocenjevati po pasemskih standardih, delovne živali pa imajo navadno večjo mišično maso in posledično višjo težo. Takšen način je tudi odvisen od individualne presoje.
Ko je žival enkrat debela, pade v začaran krog. Ne more se gibati, saj je zanjo to prenaporno, ima težave s srcem in dihanjem. Debele živali imajo tudi počasnejši metabolizem. Ko enkrat nastopi debelost, postaneta hujšanje in ohranjanje zdrave telesne teže vse težja. Začarani krog lahko prekinemo s primerno prehrano, telesno aktivnostjo, stimulacijo in motivacijo.
Težave, povezane z debelostjo
Endokrine in metabolične bolezni
- Sladkorna bolezen
- Hipotiroza
- Cushingova bolezen
- Insulinom
Ortopedske bolezni
- Zlomi
- Poškodbe križnih vezi
- Bolezen medvretenčnih ploščic
- Degenerativna sklepna bolezen
Kardiorespiratorne bolezni in hipertenzija
- Vročinski udar
- Trahealni kolaps pri majhnih pasmah
- Laringealna paraliza
- Brahicefalični sindrom
- Motnje srčnega ritma
Bolezni sečil in razmnoževalnega sistema
- Urinska inkontinenca
- Nastanek sečnih kamnov
- Težavni porodi
Rak
- Tumorji dojke
- Tumorji mehurja
Kožne bolezni
- Luščenje (ker se žival ne more ustrezno očistiti)
- Zaležnine
- Vnetje pod kožnimi obroči
Oslabljena odpornost
- Debele živali imajo slabšo odpornost na bolezni, zato so bolj podvržene virusnim in bakterijskim okužbam.
Povzeto po Ness Bird, svetovalki za prehrano pri Arden Grange
Objavljeno v dvanajsti številki revije Kužek