Psi in kosti gredo skupaj kajne? Na žalost ne vedno. Kljub temu, da svoje pse opazujemo, se marsikdaj zgodi nesreča in naš pes poje nekaj, česar ne bi smel. Hrana je za pse vedno mamljiva »past«.
Ni pasjega skrbnika, ki se mu kdaj ne bi pripetilo, da mu je njegov ljubi kužek ukradel odličen kos hrane s pulta ali krožnika. Četudi se trudimo, da bi taka dejanja pri svojem psu preprečili, se kaj hitro zgodi, da pes poje kakšno kost, ki je ne bi smel.
Pri tem imamo v mislih predvsem piščančje kosti, ki se zaradi svoje konstitucije hitro zdrobijo in zlomijo na majhne, ošiljene delce. To lahko pri kužkih povzroči zadušitev, lahko mu prebode prebavila ali pa se zatakne v grlu.
Čeprav se je zastrašujoče zavedati, da je naš ljubljenec pojedel piščančjo kost, ki je ne bi smel, je veliko verjetnosti, da bo vaš kužek v redu, če se ne bo začel dušiti že med hranjenjem s kostjo. V večini primerov se kost varno izloči skozi zadnjik, vseeno pa obstajajo možnosti, ki s seboj nosijo slabo prognozo. Pa poglejmo kako ravnati v primeru zapletov.
Zakaj so piščančje kosti sploh škodljive za pse?
V nasprotju z velikimi, trdimi kostmi (goveje kosti), so piščančje kosti zelo mehke in se lomijo z zelo ostrimi robovi. Zaradi ostrine, lahko kost prereže požiralnik, črevesje ali želodec in s tem povzroči dodatne zdravstvene zaplete.
Tudi sicer je večina kosti za pse dokaj tvegana hrana. Običajno so goveje kosti nekoliko varnejše za pse, v smislu da jih pes ne more pregrizniti. Lahko pa se zgodi, da ko postanejo dovolj majhne, jih pes enostavno pogoltne, kar lahko povzroči zadušitev.
Nekateri strokovnjaki s področja pasje prehrane prav tako zagovarjajo škodljivost kosti z dejstvom, da ima kostni mozeg veliko maščob, zato ga imajo psi tako radi. Preveč maščob pa lahko povzroči tveganje za vnetje trebušne slinavke.
Prav tako se lahko psi na kosteh poškodujejo. Tiste kosti, ki imajo votlo sredino se lahko zataknejo okoli spodnje čeljusti, druge lahko povzročijo zlome zob.
Kaj storiti v primeru, ko vaš pes poje piščančjo kost
Najpomembneje je, da ostanete mirni. Panika psu ne bo pomagala. Če psa ujamete pri dejanju, mu poskusite najprej mirno odvzeti ostale kosti. Marsikateri kuža je pri hranjenju agresiven in ne mara, da se mu hrano jemlje. Zato bodite pri tem dejanju še posebej pazljivi. Nato se prepričajte, da se vaš pes ne duši.
Če je le možno, se v primeru ko vaš pes poje nevarno piščančjo kost, obrnite na veterinarja. V kolikor te možnosti nimate, psu ponudite kruh, ki je po sestavi gost in lahko prepreči, da bi kost predrla kakšen pomemben notranji organ.
Veterinarji svetujejo, da pri psu, ki je pojedel kost, ne spodbujate bruhanja. Ko se kost varno spusti po požiralniku v želodec, ni priporočeno, da bi spodbujali psa k bruhanju. Ponoven dvig kosti po požiralniku, bi lahko povzročil, da ostrina kosti poreže požiralnik na poti ven.
Čeprav se piščančje kosti hitro zdrobijo in lahko predrejo notranje organe, to ne pomeni, da se bo to zgodilo vsakič. Vsekakor pa gre za tveganje, ki bi se mu vi in vaš ljubljenec verjetno radi izognili za vsako ceno.
V kolikor je vaš kuža že zaužil piščančjo kost, ga lahko od tukaj naprej le opazujete. Če se pojavijo znaki notranjih krvavitev, ga nemudoma odpeljite k veterinarju.
Notranje krvavitve, se kažejo kot:
- Krvavitev iz nosnic, ust ali zadnjika.
- Kašljanje krvi.
- Kri v urinu.
- Blede dlesni
- Šibek in hiter srčni utrip.
Če opazite, da je vaš pes letargičen ali zaprt in se trudi, da bi iztrebljaj ali ima krvavo blato, bruha, je vidno napet v trebuhu ga prav tako nemudoma peljite k veterinarju, da preveri zdravje vašega psa.
Kosti se običajno v telesu psa ne razgradijo v popolnosti in če dobro opazujete blato svojega kužka, lahko v roku 72 ur pričakujete, da se bo kost izločila. V kolikor v tem času kosti ne opazite, psa preventivno odpeljite k veterinarju, da preveri ali je kost obtičala v telesu.
Prva pomoč za psa, ki se duši
Čeprav si želimo, da se vašemu kužku kaj takega nikoli ne pripeti, je zagotovo dobro vedeti, kako ravnati v primeru, ko se kuža duši.
Psi, ki se dušijo, so zelo podobni ljudem, ki se dušijo. Najprej je potrebno preveriti dihalne poti. Psu odprite usta in pojdite s kazalcem (pri malih psih z mezincem) v usta ter preverite ali morda kaj ovira dihalne poti.
Če ničesar ne najdete, je čas za Heimlichov prijem. Cilj je močno pritisniti na steno prsnega koša, da se premakne vse, kar ovira dihalne poti. Po tem, preverite, če je kaj ostalo v grlu in na dihalnih poteh.
Heimlichov prijem pri psu najlažje izvedete tako, da stopite za psa, roke mu ovijete okoli prsnega koša, in tik pod koncem prsnice združite roke in psa na hitro potegnete k sebi. Tehnika je podobna izvajanju Heimlichovega prijema pri človeku.
Ko izvajate ta prijem je pomembno, da med tem nenehno preverjate ali se v ustih nahaja kak tujek, ki ga je potrebno odstraniti, da ne zdrsne po dihalnih poteh navzdol.
Preventiva je vedno boljša kot kurativa, pravi star pregovor. Čeprav piščančje kosti niso najslabše, kar lahko vaš pes zaužije, nikakor ne veljajo za varne, ko govorimo o zdravju vašega psa. Če se želite izogniti zapletom, dosledno upoštevajte navade vašega hišnega ljubljenca, pozorno spremljajte kje vi in vaša družina ter vaši gostje puščajo hrano ter poskrbite, da se s tem izognete neprijetnim dogodkom, ko vaš kuža zaužije hrano, ki je ne bi smel.
Deja Drobne
Viri:
