Kaj mora vedeti vsak skrbnik psa

2694

Pozdravljeni dragi ljubitelji kužkov!

Pred vami je nova rubrika, ki jo boste lahko prebirali ob vsakem izidu vaše priljubljene pasje revije.  Ideja za rubriko, ki predstavlja nekaj novega med pasjimi ljubitelji, je nastala zlasti zaradi želje, da se lastniki in ljubitelji kužkov seznanijo s pravicami in obveznostmi, ki jih dobijo »v paketu« s svojim kužkom. Kot vemo, je vsak dan več ljudi, ki že imajo psa, po drugi strani pa se tudi vztrajno veča število tistih, ki si psa želijo in razmišljajo o nakupu ali posvojitvi štirinožnega prijatelja. Za te je koristen podatek, da mladičev pred 8 tednom starosti ni dovoljeno odvzeti psički. Veliko ljudi se niti ne zaveda svojih obveznosti in pravic, ki jih uživa vsak kot lastnik psa. Tudi sama sem ponosna lastnica »najboljših kužik na svetu«, maltežanke Cherry in kraške ovčarke Kaje. Že večkrat sem opazila veliko neznanje lastnikov psov na tem področju, zato se bom za vas trudila in vam skušala v vsaki številki izčrpno predstaviti določen sklop pravic in obveznosti ter odgovoriti na vprašanja, ki vas najbolj tarejo. Med vami je gotovo veliko tistih, ki se sprašujejo: Kaj moram vedeti, preden se odločim za nakup psa – kakšne so moje obveznosti? Kaj storiti, če pes koga ugrizne? Kaj če poškoduje tujo lastnino? Kako je urejeno pravno področje prevoza psa, npr. na izlet, paritev, razstavo v drugo državo? Kako je z zavarovanjem psa? … Vse morebitne dileme, predloge in vprašanja mi lahko pošljete po e-pošti.

Kaj mora vedeti vsak skrbnik psa?

Najbolje je začeti na začetku, zato se bomo najprej posvetili temi, ki na splošno opredeljuje minimalna pravila in standarde, ki jih mora poznati vsak lastnik oziroma skrbnik psa.

Na splošno ureja odgovornost ljudi za zaščito živali Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2, UL RS, 43/2007), podrobneje pa to področje med drugim ureja tudi Pravilnik o zaščiti hišnih živali (UL RS, 51/2009). Tako so z zakonom urejena tudi področja, ki ščitijo živali, kot so: zaščita življenja, zdravja in dobrega počutja, pravila za ravnanje z živalmi, določila, kaj se obravnava kot mučenje živali, določeni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati, da se zagotovijo zaščita pri prevozu, vzreji, usmrtitvi itd., določeni pogoji za društva, ki delujejo na področju zaščite živali, določila o nadzoru nad izvajanjem zakona in sankcije za kršitelje. Zakon velja za vse živali, ki imajo razvita čutila za sprejem zunanjih dražljajev, in razvit živčni sistem, da čutijo boleče zunanje vplive. Med te živali zagotovo spada pes.

Na tej točki se bom osredotočila na odgovornost, ki jo ima skrbnik psa. To je oseba, ki ima psa v lasti ali oskrbi ter ki odgovarja za njegovo vzrejo, ravnanje, oskrbo, nego, prevoz in odgovornost, če se udeležuje različnih prireditev (to so javni dogodki z namenom razstavljanja, ocenjevanja ali tekmovanja, nastopi, razstave in druga organizirana zbiranja živali). Kot skrbnik tako odgovarja tudi za delo in ravnanje drugih oskrbovalcev svojih živali ali tistih, ki jih ima v oskrbi. [members_only] Pes, ki se vzreja ali redi za družbo, varstvo, rekreacijo ali pomoč človeku, spada med hišne živali. Obenem lahko psa v določenih primerih uvrstimo tudi med nevarne živali (če ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka), te teme se bom podrobneje dotaknila v enem izmed naslednjih prispevkov.

Če ste lastniki hišnega psa (za policijske in vojaške pse veljajo še drugi pogoji), ga morate prijaviti v centralni register psov. To je register, kamor pristojne veterinarske organizacije vnesejo podatke o psu in podatke o njegovem lastniku (ime in priimek, stalno prebivališče, EMŠO). Pristojna veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa na podlagi računa o nakupu, kupo-prodajne pogodbe, dokumenta o oddaji psa v zavetišča ali iz njega ali na podlagi izjave lastnika o spremembi lastništva psa.  Vsako spremembo lastništva ali spremembo bivališča morate pisno ali po elektronski pošti javiti pristojni veterinarski organizaciji v sedmih dneh po nastanku spremembe. V primeru pogina psa je ta rok 30 dni.

Skrbnik je dolžen psu zagotoviti: prebivališče, hrano (do 6 meseca starosti se jih hrani vsaj trikrat na dan, do enega leta starosti dvakrat, odrasle pse pa enkrat na dan), vodo (psu mora biti vedno na voljo zadostna količina vode), svobodo gibanja, dobro počutje, ustrezne bivalne prostore (tople, svetle, čiste itd.), ločeno nastanitev nezdružljivih živali. Minimalni pogoji morajo biti usklajeni z vrsto oz. pasmo, starostjo, stopnjo razvoja, fiziološkimi in etološkimi potrebami psa ter v skladu z znanstvenimi spoznanji in ustaljenimi izkušnjami. Preprečevati mora vzroke, ki povzročajo tehnopatije (poškodbe, ali bolezenske spremembe, ki posredno ali neposredno nastanejo zaradi neustreznega bivališča, opreme itd.) in motnje v obnašanju. Prav tako mora skrbnik poskrbeti za ustrezno in pravočasno veterinarsko oskrbo psa, če je bolan, poškodovan, onemogel, in če je treba tudi, pri porodih. Če se radi sprehajate po gozdu in v naravi, vam zakon nalaga, da psa redno pregledujete, če so dobili klope, bolhe in preostale zajedavce. Skrbnik mora poskrbeti tudi za ustrezno obliko zaščite (osamitev, kontracepcija, sterilizacija, kastracija), da prepreči rojstvo nezaželenih živali.

V nadaljevanju bom predstavila minimalne standarde za ustrezno prebivališče, ki ga morate omogočiti svojemu štirinožnemu prijatelju. Najprej je treba poskrbeti, da ima pes ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom (če pade temperatura pod 0 °C, mora biti prostor izoliran; če ima psica mladiče, pa temperatura v prostoru ne sme biti nižja od 20 °C), vročino, psu preprečuje pobeg (v javnosti je obvezen povodec), hkrati pa mu prostor omogoča potrebno svobodo gibanja. Iz bivalnega prostora morate odstraniti snovi in predmete, s katerimi se lahko pes poškoduje ali ogrozi zdravje. Pes mora obvezno imeti dovolj svetlobe, pogled na neposredno okolico, zadostno zračenje, poskrbljeno mora biti tudi za ustrezno redno higieno.

Če imate psa privezanega, je minimalna predpisana dolžina priveza (merjeno pri tleh) enaka najmanj trikratni dolžini psa, obvezno pa daljša od 3 metrov. Ovratnica ne sme biti zatezna, bodeča in pretesna. Teža priveza ne sme presegati dvanajstine teže kužka. Psa, ki je mlajši od 6 mesecev, visoko brejih psic in psic z mladiči, ni dovoljeno privezati. Ti morajo imeti priskrbljen primeren prostor, ki nudi zaščito pred zunanjimi vplivi, preprečuje pobeg in omogoča gibanje. Ker sem prepričana, da je psa mnogo bolje imeti v pesjaku, bom predstavila tudi standarde zanje. Minimalna površina pesjaka skupaj z uto za psa, težkega do 24 kg, je 6 m², višina 1,8 m (če je pesjak pokrit) in širina 2 m. Površina pesjaka skupaj z uto se na vsake dodatne 4 kg teže psa poveča za 1 m². Za pse, ki so težji od 32 kg, znaša predpisan minimum površine 8,5 m². Odstopanja so možna, če je v pesjaku nameščenih več psov, ali na podlagi ocene veterinarja, če odstopanje ne povzroča trpljenja živali. Najmanjša velikost ute je določena glede na plečno višino psa, tako je za pse, velike do 55 cm, določena mera ute 100 x 60 x 55 cm (širina x globina x višina), za psa, velikega med 55 in 65 cm, je določena mera 150 x 100 x 70 cm, za pse, večje od 65 cm, pa je ta velikost 170/180 x 120 x 85 cm. Uta mora biti dvoprostorska, izolirana in dvignjena od tal. Odstop je možen na podlagi ocene veterinarja, če se lahko pes v uti nemoteno obrne in če odstopanje ne povzroči trpljenja.

In če ste kdaj pomislili, kako lepo bi bilo npr. vnuku, prijatelju ali znancu za darilo podariti štirinožnega prijatelja, je dobro vedeti, da velja prepoved prodati ali podariti psa osebi, ki je mlajša od 16 let brez pisne privolitve staršev ali otrokovih skrbnikov. Prav tako je prepovedano dajati psa za nagrade v nagradnih igrah, na tekmovanjih ali drugih prireditvah.

Do naslednjič lep pasji pozdrav.

[/members_only]

Jasmina Kovačič

 

Objavljeno v drugi številki revije Kužek