Pasja psihologinja Linda Hornisberger pravi, da depresija pri psih ni šala, saj odkrijejo vsako leto več primerov. Primeri tesnobe in kronične utrujenosti pri psih so v porastu, vse več psov je namreč potrebno zdraviti. “Danes je veliko psov preobremenjenih, življenje z nami je zanje preveč stresno, zato jih je treba zdraviti z antidepresivi,” meni Hornisbergerjeva. Če bi pes lahko govoril in bi se znašel pri psihiatru, kaj bi dejal? V ne tako oddaljeni preteklosti so bili psi delovne živali, pogosto so bili ob koncu dneva psihično in fizično utrujeni, še danes je v rabi izraz, da je nekdo »utrujen kot pes«. Je lahko ta nenadna spememba vzrok depresije pri nekaterih psih?
Vloga psa v družbi se je spremenila
Pasja behavioristka Penel Malby meni, da »psi danes živijo zelo drugače, kot so včasih. Veliko več je psov, še več ljudi, vsi smo pod stresom. Še 50 let nazaj so se psi prosto sprehajali vsak dan, se družili s svojimi pasjimi prijatelji, kadar se jim je zljubilo, bili so čuvaji, pastirji itd. Zdaj hodijo ven bodisi s sprehajalci ali na kratke sprehode z lastniki, tisti pa, ki imajo srečo, so zunaj uro ali dve na dan, preostanek dneva pa preživljajo v stanovanjih. Ljudje preživljajo večino časa na družabnih omrežjih ali telefonih, psi pa se počutijo zapostavljene,« še dodaja Malbyjeva.
Napačni ljudje izbirajo napačne pse
Penel Malby dodaja, da je eden od ključnih problemov tudi to, da si napačni ljudje izbirajo napačne pse. »Ne morete pričakovati, da se bo npr. vlečni ali lovski pes dobro počutil v stanovanju v velikem mestu, zadovoljil pa se bo s 30 minutnim sprehodom v mestnem parku. Ljudje kupujejo pse iz sebičnih razlogov in pričakujejo, da se bo pes prilagodil njihovemu življenjskemu slogu. Priporoča, naj si ljudje raje omislijo psa, ki je njihovem življenjskemu slogu primeren, poleg tega pa morajo biti tudi sami pripravljeni na prilagajanje.
Problem je v lastnikih psov
Tamara Cartwright-Loebl, še ena pasja behavioristka meni, da je »pasji dolgčas daleč največji problem, pomanjkanje družbe in izostanek doslednosti pa tudi, saj psi, ki imajo radi rutino, hodijo ven ob različnih urah. Neka stranka je prišla k meni z velikim delovnim psom, ki ga je obravnavala kot otroka – oblečeno je imel pasjo obleko, medtem ko mu je lastnica pela uspavanko.« Strokovnjaki se načeloma strinjajo, da antidepresivi niso najbolj primerni za reševanje tovrstnih problemov, saj problem vselej tiči v lastniku. Težave je potrebno odpravljati pri vzrokih, zdravljenje posledic je le gašenje požara. Vseeno se tudi psom vse pogosteje predpisujejo antidepresivi, ki so sicer ustrezen pripomoček pri zdravljenju pasje depresije, vendar je nujno potrebno spremeniti stil življenja na način, da bo zadoščeno potrebam določenega psa. Daljši sprehodi trikrat dnevno, izleti in vsakodnevna rutina, ki naj se jo čim manj ruši, so dobra popotnica za srečnega psa.
Simptomi podobni človeškim
Vsaka sprememba v pasjem obnašanju še ni nujno depresivne narave, najprej je potreben obisk veterinarja, ki naj s temeljito kontrolo izključi druge morebitne možnosti. Simptomi pasje depresije so sicer podobni človeškim. Pes je apatičen, odmaknjen, nezainteresiran, neješč, spremeni vzorce spanja, poleg tega lahko odklanja tudi hrano. Med igro je neodziven, ima malo energije, deluje utrujen. Seveda prej našteti vzroki niso edini možen razlog za depresijo, povod je lahko tudi selitev ali še huje, izguba lastnika ali družinskega člana, pa tudi izguba mladičev med kotitvijo itd. Bodite torej pozorni na obnašanje svojega psa in se, če ste ob branju članka dobili občutek, da trpi za depresijo, posvetujte z veterinarjem in skupaj z njim najdite ustrezno rešitev. Če pa se za nakup ali – še bolje – posvojitev psa šele odločate, se najprej pozanimajte o karakteristikah in potrebah določene pasme in si iskreno odgovorite na vprašanje, če ste svojemu bodočemu najboljšemu prijatelji zmožni nuditi, kar potrebuje.
Lina Zalaznik
