Helixove pustolovščine: popotovanje v novi dom

1382
Helix (foto: Vesna Kropf)

Sem kontinentalni buldog Heardbreaker Helix vom Kellergeist, rojen 24. 11. 2019 v oddaljenem kraju blizu Berlina v Nemčiji. Skotil sem se staršema Biehlerbulls Acuju in Lucky Star vom Kellergeist skupaj s štirimi pasjimi sestricami Hello Wahnsinn, Heidi Witzka, Harley Quinn in Holli Wood ter štirimi pasjimi bratci Heinzom  Rüpelmann, Horstom Schlämmer, Hansijem Hinterbulli in Hardyjem Klügerjem. Skotil sem se črne barve z belimi ožigi na tačkah, na koncu repka, trebuščku in glavi. Prvih par dni sem se večinoma stiskal s svojo mamico, sestricami in bratci, veliko spal in jedel. Po tednu ali dveh pa sem se že naučil, kako vstati in začel hoditi. To pa so se naučili tudi moji bratci in sestrice, s katerimi smo se začeli igrati, teči in loviti po hiši. Lovili smo tudi mamico in ji sledili, povsod, kamor je odšla. Kmalu smo začeli spoznavati zunanji svet, od različnih rastlin in živali ter drugih stvari okoli nas.

V prvih osmih tednih življenja sem kratko rečeno skoraj ves svoj čas preživel s svojo mamo, bratci in sestricami, se z njimi igral, jedel in spal. Po osmih tednih, natančneje 18. 1. 2020, pa sta pome prišla moja nova lastnika, ki govorita drugačen jezik kot ljudje okoli mene, a sta bila do mene izredno ljubeča in prijazna.

Pot v moj novi dom

Helix (foto: Vesna Kropf)

Pot je bila dolga okoli 1000 kilometrov, saj smo morali pripotovati vse od mojega prejšnjega domovanja pa do novega doma v Ljubljani v Sloveniji.

[members_only]

Potekala je mimo Berlina, Münchna in nato preko Salzburga mimo meje z Avstrijo naprej vse do Slovenije. Na poti smo z mojimi novimi lastniki preživeli različne vremenske razmere od dežja, sonca do snega, zato je bila sama pot dolga in polna postankov. Postanki so bili na ravnih mrzlih delih Nemčije in tudi na sneženih ter hribovitih delih Avstrije in Slovenije. Do karavanškega predora oziroma do slovenske meje smo prispeli okoli petih zjutraj v nedeljo, v Ljubljano pa dve uri kasneje. Postanki mi sicer niso kaj preveč ustrezali zaradi mrzlega in sneženega oziroma deževnega vremena. Na srečo je bilo v avtu izredno toplo in udobno, da sem se lahko po postanku hitro ogrel in v miru zaspal nazaj. Dolga pot me sicer ni preveč motila, užival sem v vožnji in toplem avtomobilu, zato sem jo tudi v večini prespal. Mamica pa je seveda med vsakim postankom poskrbela, da sem odšel lulat, dobil vodo in tudi nekaj priboljškov za posladek tokom poti.

Prihod v novi dom

Helix (foto: Vesna Kropf)

Prihod v moj novi dom je bil zame izredno razburljiv, saj sem prišel v kraj, ki ga ne poznam. Ob prihodu v novo domovanje pa sem obenem občutil veliko strahu in negotovosti, zato me je morala mamica nesti v stanovanje. Vanj sem vstopil previdno, a ob obhodu stanovanja dobil občutek varnosti in ljubezni, sploh ker me je v dnevni sobi čakala velika topla posteljica z medvedkom, ki je čakal name. Prav tako pa je moja prejšnja lastnica poskrbela, da sem s sabo dobil lastno odejico, igračko od doma in hrano, ki sem jo užival s svojimi bratci in sestricami. Prav tako sem bil izredno vesel, ker je bila moja nova lastnica veliko doma, kar mi je dalo občutek varnosti in sem se na novo okolje lažje privadil.

Vsekakor je bila pot domov izredno naporna za moja dva lastnika, a mene ni motila dolžina, saj sem v vožnji užival in jo v večini prespal. Sprva me je bilo prihoda v novo okolje strah, a sem tega kmalu izgubil, ko sem videl, kako lepo sta se pripravila na moj prihod moja lastnika. Prav tako mi je navajanje na dom pomagala igrača in posteljica iz prejšnjega doma ter stalna prisotnost nove lastnice doma, ki mi je dala občutek varnosti in ljubezen v novem domu.

[/members_only]

Vesna Kropf