Ali je pes pomočnik še vedno tudi pes ali pa ga jemljemo kot nekaj samoumevnega, kot tehnični pripomoček za boljšo mobilnost in orientacijo? Kje so meje učenja in šolanja in kdaj postane delovni pes robot in brez svojega karakterja?
To je bila tudi ena izmed tem na letošnji mednarodni konferenci Evropske zveze psov vodnikov na Brdu pri Kranju. O tem sta spregovorili ga. Darinka Lečnik-Urbancl, predsednica Slovenskega združenja inštruktorjev, Centra za šolanje psov vodnikov in psov pomočnikov SLO-CANIS, ki drugo leto praznuje svojo 10. obletnico, ter ga. Jadranka Juras iz društva Lajka, odlična glasbenica in velika borka za pravice živali.
Ob opaženem zlorabljanju in učenju živali bi naj vsakdo ravnal skladno s svojo etiko, moralo in seveda zakonom ter mučitelja prijavil na pristojne inštitucije, ki so se na prijave dolžne odzvati. Menite, da se je bolje ne vmešavati? »Ni, verjemite, da ni, zahteva pa nekaj poguma,« izpostavlja ga. Jadranka Juras.
Skoraj na vseh področjih življenja lahko srečamo pse, ki s svojimi telesnimi sposobnostmi, lastnostmi, značajem, spretnostjo, pogumom, hitrostjo, predvsem pa neizmerno in brezpogojno ljubeznijo ter vdanostjo osrečujejo svoje človeške »gospodarje«. Že v pradavnini sta človek in pes postala prava tovariša, pes se je prilagodil premnogim zahtevam, podnebju, delu, pa tudi modnim muham svojega človeka. Ogromno je pasjih poklicev, ki jih opravljajo predano in zvesto ter v mnogo primerih bolje kot ljudje. Gotovo se vsak spomni vsaj nekaj pasjih »služb«: pes čuvaj, pes ovčar, lovski pes, sledni pes, reševalni pes, pes za iskanje mamil, cirkuški pes, pes pomočnik, pes družabnik, pes za dirke, pes terapevt, pes vodnik …
Pes pomočnik je pes, izšolan do zelo visoke stopnje z namenom, da pomaga slepim, slabovidnim, gluhim osebam, tistim z motnjami v gibanju, epileptikom, diabetikom, osebam s psihičnimi in mentalnimi težavami … Da ga lahko naučimo specifičnega vedenja, izkoristimo njegove naravne danosti, jih okrepimo, nezaželene nagone pa potisnemo v ozadje. Dober primer je na primer labradorec, po zasnovi lovski pes. Zaradi svoje inteligence, postave in značaja ter učljivosti se uporablja tudi kot pes vodnik in pomočnik, namenjen za osebe s težavami z vidom in gibanjem. Zato je pomembno, da se njegov nagon ne sproži vedno, ko zagleda vodo ali ptice, saj mora umirjeno in zanesljivo voditi svojega uporabnika. V procesu šolanja psu na zanimiv način nagrajujemo želeno vedenje.
Ker gredo psi pomočniki skozi zelo zahteven proces šolanja in so za svoje uporabnike zelo dragoceni, jim je treba omogočiti, kakor seveda tudi vsaki drugi živali, primerne življenjske pogoje. Nemalokrat postanejo psi tudi njihovi najboljši prijatelji in zaupniki.
Dobrobit živali pomeni skrb za živali pod človekovim okriljem z namenom, da te živijo brez trpljenja in bolečine. V zadnjih letih se je ta veja znanosti precej razvila. Eden od najbolj priznanih je »mednarodni koncept ocene dobrobiti živali«. Imenuje se 5 svobod, ki jih mora imeti žival: biti brez lakote in žeje; bolečine, bolezni in poškodb; strahu in stresa; nelagodja ter biti svobodna pri izkazovanju naravnega vedenja.
[members_only]
Zadnje čase opažamo, da tako v Sloveniji kot tudi tujini pes, sicer odlično izšolan, postaja stroj, robot. Brez iskrice v očeh in brez prave vneme pri delu. Ali uporabniki psa pomočnika upoštevajo, da je pes zaradi narave svojega dela velikokrat pod stresom zaradi predolgega dela? Ali mu privoščijo dovolj počitka? Dovolj sprostitve? Dovolj časa, prostora in pasje ter druge družbe, da lahko živi tudi kot navaden pes? Ali ga res vedno ustrezno zaščitijo pred vremenskimi nevšečnostmi? Ga ne pripenjajo na verigo ali dajo čez noč pod stopnice pred vhodom v hišo? Ga redno vodijo k veterinarju?
Kvaliteto življenja največkrat povezujemo z zdravstveno nego, vendar zajema mnogo več. Glavni dejavniki, ki določajo kvaliteto življenja, so družabno življenje, mentalna spodbuda, zdravje, stres, predvsem pa možnost kontrole. Čim manj naj bi bilo lakote, stresa, strahu, bolečine, bolezni in frustracij. Velikokrat jo ocenjujemo na podlagi naših osebnih izkušenj in osebnostnega gledišča, upoštevati pa je treba ne samo čustva, temveč tudi kognitivne (miselne) sposobnosti, ki so seveda odvisne od kapacitete vrste živali. To so višje možganske funkcije, ki omogočajo, da spomin deluje (npr. mišljenje, orientacija v prostoru, razumevanje, učenje, presoja …). Psi, zlasti inteligentnejši, imajo dobro razvite kognitivne sposobnosti, ki jih moramo upoštevati.
Na dobrobit psa pomočnika vpliva več dejavnikov
Najprej so to zdravstvene predispozicije ‒ ko je pes zdrav, se bo lahko učil in dobro opravljal svoje naloge.
Način učenja je naslednji dejavnik. Inštruktorji v SLO-CANIS spodbujamo pozitivno potrjevanje po različnih metodah pozitivne motivacije, postopno otežujemo vaje, psu dajemo dovolj časa za utrjevanje. Pomembno je tudi, kako pogosto pes sodeluje v aktivnostih in kako dolgo ter ali ima vmes dovolj časa za sprostitev in počitek.
Prav tako kot človek tudi pes ne more delati 24 ur dnevno. Za telesno in umsko regeneracijo je počitek nujen, prav tako sprostitev, ko lahko počne tisto, kar želi, kot socializiran pes, seveda. Psa je treba naučiti, še bolj pa njegovega uporabnika, kako sporočiti psu, da je konec njegovega dela, da lahko počiva. Kajti če mu tega ne znajo sporočiti ali pozabijo nanj, bo pes v neprestani pozornosti in bo spremljal vsak njihov gib, kdaj bo moral kaj narediti. Tako se telesno in umsko izčrpava, čemur pa se je nujno treba izogniti. Saj le spočit in pozoren pes lahko svoje delo opravlja tako, kot je naučen. Ko npr. uporabnik doma dela za računalnikom več ur, psu ni treba ležati ob njegovih nogah, opremljenem z oprtnico, in ga spremljati s pogledom. Z ustrezno besedo (poveljem) bo pes takoj vedel, da gre lahko pit vodo, da lahko nekaj časa spi ali počiva.
Na dobrobit psa vpliva tudi način vključevanja v aktivnosti: je na primer na kratkem ali daljšem povodcu, na vodilu, spuščen, dela samo z enim ali več uporabniki (terapevtski psi). Zanemariti ne smemo niti okolja: je veliko hrupa, prometa, gneča, nizke temperature, led na cesti, vročina ali vlaga.
Dejavnik, ki na psa še posebej izrazito vpliva, pa je njegov lastnik (invalid kot uporabnik psa) ‒ nekateri med njimi so lahko grobi (nenamerno zaradi telesne težave), agresivni, glasni, nepotrpežljivi, nedosledni, kar vse psu povzroča stres, bolečino in nelagodje. Ne smemo pozabiti tudi na to, da moramo psu vedno omogočiti izhod iz neprijetne situacije. V nasprotnem primeru, ko se pes počuti ogroženega in brez izhoda, se lahko sproži obrambni mehanizem, ko je lahko ogrožen tudi uporabnik ali kdo drug.
Že v procesu izbora kandidata za psa pomočnika bi naj ocenjevali in zahtevali določene pogoje, ki so osnova in pogoj za kasnejšo dobrobit psa. V procesu šolanja psa pomočnika in uvajanja kandidata kandidat pridobi veščine in prejme natančna navodila, kako naj sobiva s psom, da bo ta opravil svoje delo kar najbolje. V SLO-CANIS težimo k temu, da bi psa pomočnika prejeli le čustveno stabilni uporabniki s posluhom za pasje potrebe in njihovo dobrobit.
Zakaj je sploh treba skrbeti za dobrobit psa pomočnika? Poleg vprašanja bioetike, kjer pes ne sme biti le korist za človeka, temveč mora biti delo tudi njemu zanimivo in sprejemljivo, je bistveno, da ne ogrožamo niti psa niti uporabnika.
Aktivni smo na področjih spreminjanja zakonodaje ter odpiramo zanimive diskusije o Zakonu o zaščiti živali v Sloveniji, odnosu pristojnih inštitucij in uradnikov do problematike živali, slovenskih zavetiščih in zavrženih živalih, živalih kot terapevtskih pomočnikih, psu vodniku kot le podaljšku bele palice ter o tem, kje je tu sploh dobrobit živali.
»Sobivanje s psom pomočnikom je lahko nekaj najlepšega, gre za privilegij in ne le pravico, še manj pa tehnični pripomoček ali podaljšek bele palice,« pravi predsednica SLO-CANIS. Le tako bo namreč pes z veseljem in uspešno opravljal svoj poklic, človeku lajšal njegove tegobe in omilil posledice prikrajšanosti.
[/members_only]
Alenka Galun, trenerka psov pomočnikov, SLO-CANIS
Objavljeno v dvaintrideseti številki revije Kužek
