Bolhe – majhna nadloga, velike težave

Bolhe, ti majhni in nadležni krvosesi, so ena od najpogostejših težav, ki tarejo naše kužke. Na videz nedolžno malo črno bitje, ki ga zelo težko opazimo na koži naše živalce, je lahko uvod v pravo kalvarijo ponavljajočih se bolezenskih stanj, alergij in vnetij  kože ter drugih neprijetnosti pri naših ljubljenčkih.

V svoji veterinarski praksi opažam, da ljudje bolhe v veliki večini podcenjujejo in premalo ukrepajo proti njim. Kužki se pogosto praskajo, lastniki  sprašujejo in razglabljajo o vzrokih in le redko verjamejo, da so te male živalce res najpogostejši vzrok za omenjene tegobe.

Vzrok za srbenje kože in posledično praskanje je alergija, čeprav kužki v resnici niso alergični na same bolhe, temveč na njihovo slino, ki jo te ob ugrizu spustijo v kožo. Pri zdravi živali s stabilnim imunskim sistemom posamičen ugriz bolhe ni problematičen, pri alergičnih živalih pa se na mestu ugriza pojavi močno srbenje. Koža pordi in oteče, kužki pa si jo s praskanjem in grizenjem poškodujejo.  V  poškodovano kožo vdrejo in se v njej namnožijo bakterije, ki povzročijo vnetje kože, to pa se lahko ob prepoznem ukrepanju sprevrže v gnojno vnetje, ki zahteva poglobljeno in dalj časa trajajoče zdravljenje. Alergična reakcija na bolšjo slino je daleč najpogostejša alergična reakcija pri kužkih. Prav zato je preprečevanje bolhavosti nujno in odločilno za zdravje naših živali. Bolhe so lahko dejavne vse leto, vrh sezone pa je poleti. Mesto, kjer se na kužku najraje naselijo, je nad korenom repa. Tam se kužki tudi najpogosteje neusmiljeno praskajo in grizejo. Že pik ene same bolhe lahko povzroči ure in dneve intenzivnega srbenja in praskanja. Žival začne močno izgubljati dlako, ki se razredči, na koži pa se pojavijo kraste in poškodbe. Pri presoji, koliko bolh ima naš kuža, moramo vedeti, da če na kužku vidimo in  najdemo žive bolhe, kako lezejo po koži, pomeni, da jih ima na sebi ogromno. Velikokrat odraslih bolh ne najdemo, najdemo pa njihove iztrebke v obliki majhnih črnih bunkic med dlako. To je najlažje vidno pri živalih s svetlejšo dlako.

Izkušen veterinar bo brez težav postavil diagnozo alergije na bolšji pik oz. slino. Pregledal in preiskal bo predvsem območje nad repom živali in tudi drugod po telesu. Iztrebki bolh na koži živali skupaj s kliničnimi znaki zadostujejo za postavitev diagnoze.   V dvomljivih primerih so v  pomoč  tudi alergijski testi,  ki jih uporabljajo sicer redkeje, vendar z njimi zanesljivo potrdimo diagnozo. Bistvo zdravljenja je odpravljanje bolh s same živali in okolja, kjer živi. Srbenje kože pomirimo z zdravili zoper alergijo, vnetje kože pa z ustreznimi antibiotiki. Trajanje zdravljenja je odvisno od stopnje alergije in vnetja kože, pri gnojnih vnetjih lahko terapija traja tudi do 6 tednov.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Emil Senčar, dr. vet. med.

 

Objavljeno v drugi številki revije Kužek