Amerika, “obljubljena dežela”

2371

Sprehajanje po New Yorku s kavo Starbucks v roki zveni prav zabavno. Pa vendar ti samo en pogled v napačno izložbo lahko uniči ves dan. To se je zgodilo tudi meni, saj mi je ob pogledu na nemočne kužke v slami postalo rahlo slabo.

Majhni prisrčni kužki iščejo dom. In celo na božičnih razprodajah, 20 odstotkov cenejši kot sicer. Znak s popustom me je čakal, še preden sem vstopila v trgovino, in ljubke oči so me začudeno gledale, ko sem se ustavila pri izložbi. Izložbi psov. Kakšen čudno grenak prizvok ima ta besedna zveza.

Vstopila sem v trgovino in takoj me je presenetil vonj po iztrebkih. Grozno! Saj vendar ti psi živijo v lastnih iztrebkih. Pa vendar me je prodajalka veselo pozdravila in me vprašala, kaj si želim pogledati. Videla je, da mi pogled uhaja h kletkam, ki so skrite v desnem kotu trgovine. Kletka na kletki. Spomnila sem se na tisoč in še več pregledanih oddaj o pasjih farmah. V vsaki kletki kužek ali dva čakata na novega lastnika. Drugi prodajalec je videl, da sem se za trenutek več ustavila pri majhnem kužku, ki je bil videti kot pomeranec. Vzel ga je iz kletke in mi ga ponudil v naročje. To je prava marketinška poteza!

Slogan trgovine se glasi: Dom za newyorške majhne pse: jorkširske terierje, pudlje, shih-tzuje, francoske buldoge, mini buldoge, čivave, pomerance, maltežane, mopse in dizajnerske pasme, kot so puggle (mešanec med beaglom in mopsom), peagle (mešanec med pekinezerjem in beaglom), shihpoo (mešanec med pudljem in shih-tzujem), yorkiepoo (mešanec med pudljem in jorkširskim terierjem) in mnogo drugih.

Pa vendar noben pes ni bil podoben nobeni od naštetih pasem, razen mogoče dizajnerskim. Zagotavljajo, da pse dobijo pri dobrih vzrediteljih ter so zdravi in veseli, pa vendar mi je vse skupaj pošteno smrdelo (tako in drugače). Psi so imeli nekakšne psihične težave, saj so bili vsi živčni in se vrteli v krogih ter panično skakali. Kakšen vzreditelj bi svoje pse dal v pasjo trgovino? Dobri vzreditelji jih nikoli ne bi prodajali na takšen način. Psi so bili pripeljani iz pasje farme (puppy milla).

[members_only]

Kaj je “puppy mill” oziroma pasja farma?

Puppy mill je nekakšna množična vzreja psov za dobiček. Večina teh pasjih farm ima pse nakopičene v premajhnih, umazanih in prenatrpanih kletkah. So brez ustreznega zavetja in imajo premalo hrane, vode in veterinarske oskrbe. Večina lastnikov pasjih farm prodajajo svoje mladičke trgovinam za živali. Njim sta primaren dobiček in kvantiteta mladičev, vsekakor pa ne kakovost življenj teh psov. Parijo jih znova in znova, dokler ne umrejo.

Vendar tega pri nas ni?

Med pasjimi farmami in odgovornimi lastniki so “dvoriščni rejci”, ki so bolj znani v Sloveniji in smo o njih tudi pisali. To so ljudje, ki so lastniki enega ali več čistokrvnih psov in proizvajajo leglo mladičev enkrat na leto za dodaten zaslužek ali pa preprosto, ker mislijo, da “psička mora biti enkrat mama, da vidi, kako je to” ali pa “moja mama si želi enakega kužka, kot je naša” in polno morje podobnih izgovorov.

Naloge dobrega vzreditelja

Odgovorni vzreditelj bo vsakega mladiča socializiral in ga primerno vzredil. Oddal ga bo pri primerni starosti in prej nekaj denarja izgubil, kot pa zaslužil. Vzreditelji imajo posebna dovoljenja, vseeno pa kot bodoči lastniki psov lahko prosite tudi za potrdilo o DNK testu za morebitne dedne bolezni. Njihovi psi so njihova prva skrb. Če imajo dobiček pri vzrejanju, je možno, da vzrejajo prevečkrat ali pa, da njihovi psi niso deležni dobre in ustrezne veterinarske oskrbe. Pravi vzreditelj nima nobenega dobička in to počne iz srca!

NEKAJ DEJSTEV

Pogosto so psi v pasjih farmah pokriti z umazanijo in imajo gnile zobe ter razjedene oči. Velikim psom so zaradi gnilobe razpadle tudi čeljusti.

Psi so vse življenje zaprti v majhnih kletkah in jim skoraj nikoli ni dovoljeno iti ven. Nikoli se ne dotaknejo tal ali trave.

Veliko psov je poškodovanih v bojih, saj zaradi tesnobe v prenatrpanih kletkah lahko pride do utesnjenosti in agresivnosti.

Psice redijo, dokler lahko, potem jih ubijejo s strelom ali kamnom v glavo. Velikokrat jih tudi prodajo v laboratorije ali odvržejo v najbližji jašek. To se pogosto zgodi pred petim letom starosti psice.

Mladičke pa psicam vzamejo že pri starosti pet do osem tednov.

Približno 3.500 trgovin za male živali v Ameriki prodaja mladičke. Te prodajo približno 500.000 mladičev na leto. Samo predstavljamo si lahko, o kakšnih vsotah denarja bi lahko govorili, pa vendar organizacije, ki ne zagovarjajo pasjih farm, ljudem svetujejo: “Animals can’t dial 911 , but you can” (“Živali ne morejo poklicati 113, ampak vi lahko”).

[/members_only]

Zala Boštic

 

Objavljeno v četrti številki revije Kužek