Ali veste vse o displaziji kolkov?

8772

Za displazijo kolkov ste verjetno že večkrat slišali. Gre za bolezen, ki se pojavlja tako pri psih kot tudi pri ljudeh, mačkah in ostalih živalih, kjer mišice, vezivno tkivo in vezi zaradi svoje ohlapnosti nepravilno zgrajenemu kolčnemu sklepu ne nudijo zadostne opore. Kolčni sklep sicer sestavljata glavica stegnenice zadnje noge in ponvica kolka, ki se nahaja v medenici. Prileganje glavice v ponvico omogoča prosto gibanje stegnenice v kolčnem sklepu. Površini stikanja obeh kosti rečemo sklepna površina, gre za gladko območje, ki je obloženo z mehkim in gobastim hrustancem, v sklepu pa se nahajajo tudi ligamenti ter

 močno vezivno tkivo, ki kot varovalna kapsula obdajajo sklep in omogočajo stabilnost.

ali-veste-vse-o-displaziji-kolkov

Bolezen velikih pasem

 

Displazija kolkov je ena najpogostejših bolezni okostja pri psih. Ne zdi se, da bi bil dejavnik, ki bi na bolezen vplival, spol, je pa dejstvo, da so določne pasme zanjo mnogo bolj dovzetne kot druge. Nekatere velike pasme imajo za displazijo kolkov genetsko predispozicijo, mednje med drugim spadajo tudi bernardinec, nemška doga, labradorec in nemški ovčar. V zelo redkih primerih bolezen prizadane tudi pse manjše rasti, vendar jo ti zaradi manjše teže veliko lažje prenašajo.

Lahko se pojavi že pri mladih psih

Začetek bolezni nemalokrat sega v pasjo mladost, saj se lahko začne razvijati že pri štirih mesecih starosti, ko pes ni še niti fizično razvit, lahko pa se pojavi tudi kasneje pri odraslem ali starejšem psu, kjer se displazija kolkov razvije kot posledica pri napredovanju osteoartritisa oz. osteoartroze. Simptomi so odvisni od stopnje ohlapnosti veznih tkiv, od stopnje vnetja sklepov in od samega trajanja bolezni. Zavedajte se, da pri nekaterih pasmah (npr. pri nemški dogi) lahko preveč gibanja v mladosti bolezen tudi povzroči ali pospeši njen potek.

Bolezenski znaki

Bolezenski znaki so podobni tistim pri artritisu. Pri psu navadno opazimo zmanjšano aktivnost, težje vstajanje in spremembo drže psa pri hoji in teku. Psi se začno med tekom gibati tako, da iztegujejo in krčijo zadnje noge in tečejo v t.i. zajčjih skokih. Psi se upirajo hoji po stopnicah, ki jim povzroča precejšnje bolečine, prav tako se po sprehodih ali zjutraj, ko vstanejo, v zadnjih nogah pojavljata bolečina in otrdelost. Psi začnejo šepati in kažejo vse manj in manj zanimanja za aktivnosti in sprehode. V stegenskih mišicah opazimo izgubo mišične mase, pes pa se lahko zredi, kar stanje seveda le še poslabša. Poleg vsega naštetega včasih opazimo širitev ramenskih mišic, saj pes poskuša težo iz zadnjih nog prenesti na sprednje, posledično pa se ramenske mišice krepijo. Vse naštete znake lastniki psov prevečkrat povezujejo s staranjem psa in jim niti ne posvečajo posebne pozornosti, ko pa ugotovijo, v katerem grmu tiči zajec, so mnogokrat prijetno presenečeni nad uspešnostjo terapije, ko njihov pes kar naenkrat ponovno shodi brez bolečin. Nezdravljena bolezen utegne povzročiti raztrganine v mišicah, pes pa potem brez pomoči sploh ni več sposoben vstati.

Zdravljenje

Obstaja več različnih možnih operativnih posegov. Veterinar se lahko za enega odloči na podlagi starosti in velikosti psa in stopnje napredovane bolezni. Posegi so vsi po vrsti dragi, vendar se je tega treba zavedati že pred nakupom ali posvojitvijo psa. Psu lahko pomagamo tudi s pravilno dieto, z razgibavanjem v ravno pravi meri, saj preveč razgibavanja lahko tudi škodi, s prehranskimi dodatki ter s protivnetnimi in protibolečinskimi zdravili. Izjemnega pomena je uravnavanje pasje teže, za katero smo, kadar je prevelika, krivi lastniki sami in nikakor ne pes. Priporočljivo je, da so psi na toplem, na ležišče jim lahko postavimo tudi grelno blazino. Tudi masaža in fizioterapija lahko vašemu psu olajšata težave, za pravilno izvajanje se posvetujte s svojim veterinarjem.

 

Lina Zalaznik

 

Vir: petmd.com