Alergije pri psih so vse bolj pogoste, težav, ki jih prinašajo, pa se lastniki pred nakupom mladiča večinoma ne zavedajo. Praskanje, srbenje in izpuščaji so eden najpogostejših vzrokov za obisk veterinarjev, predvsem v poletnih mesecih. Seveda pa so tudi najpogostejši znaki kožnih obolenj. Predstavljajo veliko neprijetnost tako za psa kot tudi za lastnike. Vsako praskanje in vsak mozoljček pa še ne pomeni alergije oziroma alergijskega dermatitisa.
Klinični znaki srbečice vključujejo praskanje, grizenje in lizanje delov telesa, drgnjenje ob predmete, preproge, valjanje po hrbtu in stresanje z glavo. Pojavijo se lahko različni izpuščaji, ki se razlikujejo glede na trajanje in jakost – lahko so to zgolj pordela mesta na koži, mozoljčki, koprivnica ali potemnela dlaka. Če spremembe trajajo dalj časa in se močno inficirajo, pa nastanejo obsežnejše spremembe kože s krastami in z gnojem. Srbečica je lahko stalna ali se pojavi zgolj občasno ob različnih letnih časih. Opazimo razliko v jakosti srbenja, ko se žival giba zunaj ali zadržuje znotraj zaprtih prostorov. Vse to so pomembne informacije, ki pomagajo pri diagnostiki in kasnejšem zdravljenju.
Alergija pomeni nenormalen odziv imunskega sistema organizma na substance v njegovem okolju ali ob vnosu substanc v telo. Takšnim snovem rečemo alergeni. Ti v telo vstopijo na različne načine, z vdihavanjem, zaužitjem ali prek kože. Ločimo različne oblike alergij in v večini primerov se pojavijo od 1. do 3. leta starosti psa. Najpogostejše so atopični dermatitis, intoleranca hrane in alergijski dermatitis zaradi pika bolh. Preden pa psa obsodimo z diagnozo ALERGIJA, se moramo prepričati, da opisani znaki niso le posledica hude invadiranosti z zunanjimi zajedavci (bolhe, garje) ali posledica infekcije z bakterijami ali glivami. Vse to lahko povzroča opisane znake, vendar s primerno terapijo ti znaki izginejo. Pri psih z alergijskim dermatitisom pa pride do porušenja kožne bariere zaradi preobčutljivosti organizma in prekomernega razmnoževanja bakterij in kvasovk, ki so drugače običajni prebivalci kože, kar povzroča dolgotrajne in ponavljajoče težave s kožo.
Če so vzrok težav sestavine hrane, govorimo o intoleranci hrane. Nastane zaradi alergijske reakcije, ki jo sproži zaužita beljakovina v hrani. Pojavijo se lahko znaki, ki so podobni atopičnemu dermatitisu, v nekaterih primerih tudi prebavne motnje, kot so driska, bruhanje in prekomerno dnevno blatenje. Pri takšnih psih so ugotovili pogosta ponavljajoča vnetja zunanjih sluhovodov. V takšnih primerih veterinarji predpišemo tako imenovano izločevalno dieto, ki je lahko že pripravljena dietna briketirana ali mokra hrana, ali pa lastniki dieto pripravljajo sami doma. Vsekakor pa pes ne sme dobivati hrane, ki smo jo pripravili za naš obrok (slana hrana, salame, poli klobasa in drugo)! Če se lastnik odloči, da bo za obolelega kužka sam pripravljal hrano, je nujno, da dobiva beljakovine – meso, s katerimi se pes do zdaj še ni srečal (na primer riba, konjsko, kunčje ali ovčje meso). Z dieto je potrebno vztrajati vsaj 6–8 tednov, da lahko opazimo izboljšanje in govorimo o pozitivnih učinkih diete. Pri tem je pomembno omeniti, da je lahko že majhen košček hrane, ki je bil kriv za nevšečnosti, vzrok, da se znaki alergije ponovno pojavijo. Zato lastniki ne smejo podlegati nesrečnim pogledom kužkov, ki so na dieti, in jim na skrivaj dajati priboljškov.
[members_only]
O atopičnem dermatitisu govorimo takrat, ko okoljski alergeni (pršice, prhljaj, cvetni prah, pelodi trav in dreves in drugo), ki jih žival vdihne ali vstopijo skozi kožo, povzročijo opisane simptome. Atopični dermatitis je bolj pogost pri določenih pasmah psov, kot na primer: višavski terier, maltežan, lhasa apso, labrador, buldog, dalmatinec, koder, irski seter, bokser …, vendar pa se lahko razvijejo pri vsakem kužku. Pri postavitvi diagnoze nam pomagajo izčrpne informacije lastnika o starosti, ko so se simptomi pojavili, videz izpuščajev in mesta, kjer se pojavljajo, načinu življenja psa, kako se prehranjuje, vrsti ležišča, kakšen je njegov življenjski prostor, kakšne pripravke proti zunanjim parazitom uporablja, kam hodi na sprehod, ali živi v istem stanovanju še kakšna žival … Pomembna so tudi lastnikova opazovanja jakosti simptomov glede na menjavo letnih časov, saj je v tem primeru alergija najverjetneje povezana z alergeni, ki so zunaj. Za težave, ki trajajo vse leto, pa je najpogosteje kriva hišna pršica. Pri sumu na atopični dermatitis se vedno poslužujemo tudi izločevalnih diet, da izločimo možnost intolerance hrane, velikokrat pa ima lahko en pes več alergij – težav obenem. Pri diagnostiki atopičnega dermatitisa so na voljo tudi tako imenovani alergijski testi, ki se lahko izvajajo iz krvi (seruma) ali s tako imenovanimi intradermalnimi testi, ko psu alergene z injekcijo vbrizgamo v kožo in opazujemo reakcijo. Ko je diagnoza postavljena, se mora lastnik soočiti z dejstvi, da je to neozdravljiva bolezen, ki bo kužka spremljala vse življenje, ter bo zahtevala veliko njegove pozornosti in ponavljajočih se terapij. Povezana je tudi z dodatnimi stroški. Ni prave, edine in popolne terapije, bolezen se ponavlja »v valovih« in terapijo prilagajamo trenutnim stanjem. Mogoča je terapija z desenzibilizacijo oziroma izdelava »zdravila«, ki se ga na podlagi testiranja kužku daje z injekcijami v določenih časovnih razmikih. Vendar tudi to alergije ne ozdravi, ampak samo omili njene simptome, kar je pri nekaterih kužkih že lep napredek.
Pri alergijskem dermatitisu zaradi pika bolh je alergen slina bolh, in reakcija nastane, ko bolha piči psa. Lahko tudi ena sama. Delež bolh, ki so prisotne na kužku, je le okoli 5 odstotkov, preostale pa so v okolici – v travi, grmovju, na ležišču – in jih ne opazimo, dokler okužba z bolhami ni huda. Zato je zelo pomembno, da redno uporabljamo sredstva za zatiranje bolh tako na psu kot v okolici (in da sredstva uporabljajo tudi vsi sosedje!).
Alergija torej ni samo ena, jih je več in vse so ena velika nadloga za pse in lastnike. So doživljenjska težava psa, ozdravili bi jih lahko le z odstranitvijo substanc, ki alergije povzročajo. Včasih je to mogoče, velikokrat ni. Za uspešno zajezitev znakov alergije niso potrebni le šamponi, antibiotiki in sredstva za zmanjševanje srbeža (kortikosteroidi, antihistaminiki, ciklosporin), potreben je tudi dober odnos med lastnikom, veterinarjem in psom. Velikokrat, predvsem, ko je težava v hrani, pa zahteva sodelovanje vse družine. Vsekakor se z alergijami dá živeti, le strogi in dosledni moramo biti do sebe in psa.
[/members_only]
Dr. Tina Roškar, dr. vet. med.
Objavljeno v šesti številki revije Kužek
