Primeren za:
izkušene pasje lastnike
aktivne posameznie
družine s starejšimi otroki
Na kratko o airedalskem terierju:
igriv
športen
trmast
inteligenten
pogumen
Posebne zahteve:
Airedalski terier je primeren za življenje v hiši ali večjem stanovanju, pod pogojem da se z njim aktivno ukvarjamo, ter da dobi dovolj gibanja.
Zgodovina
Airedalski terier je dobil ime po kraju izvora – dolini Aire na severu Anglije. Pasma je nastala s križanjem že izumrlega angleškega črnorjavega terierja ter vidrarja, ki ga poznamo še danes. Njihova naloga je bila, kot pri večini terierjev, lov na podgane in druge majhne škodljivce, zaradi svoje velikosti in poguma pa so bili uporabni tudi pri lovu na večjo divjad kot so divji prašiči. V dvajsetem stoletju so postali priljubljeni policijski psi, v obeh svetovnih vojnah pa so tudi sodelovali kot vojaški psi, psi kurirji in iskalci ranjencev na bojišču. V povojnem času se je zaradi zgodb o njihovih herojskih podvigih njihovo število hitro povečalo in so postali primarno hišni ljubljenčki, kar ostajajo še dandanes.
Videz
Airedalski terier je največji med terierji, saj lahko samci dosežejo do 60 cm plečne višine ter težo do 30 kg. Glava je dolga, s komaj opaznim stopom, z manjhnimi temnimi očmi in trikotnno prepognjemi ušesi. Telo je kvadratasto, s kratkim trupom in globokim prsnim košem. Rep je visoko nasajen, nosi ga naravnost navzgor. Dlaka je resasta, značilno terierska z mehko podlanko in ostro, žimasto zgornjo dlako, ki se trima po telesu kratko, po nogah in gobcu pa se pusti nekoliko daljša. Zaželena je rjavo-rdeča barva s temnim plaščem po hrbtu in vratu, na prsih je dovoljen bel ožig.
Temperament
Airedalec je med poznavalci znan tudi pod imenom ‘kralj terierjev’, vendar je po obnašanju bolj podoben dvornemu norčku. Ima ogromno energije, ki jo najraje porabi za sprehode v naravi, prinašanje žogice in neutrudno igro s svojim lastnikom. Če ne dobi dovolj gibanja se lahko ta energija preusmeri v uničevanje in splošno nagajivost. Je izjemno inteligenten, s pravo vzgojo sposoben visokih rezultatov v katerikoli pasji disciplini. Na lastnika je izjemno navezan, vendar pa je sposoben tudi razmišljanja s svojo glavo in tako ne uboga na slepo. Do tujcev je prijazen in spoštljiv, vendar ne pretirano ljubeč. S starejšimi otroki se dobro razume, še posebej če so se z njim pripravljeni igrati, za mlajše otroke pa ni primeren zaradi svoje velikosti in energije.
Zdravje in nega
Trimanje je potrebno nekajkrat letno, priporočljivo v poletnem času, da mu ni prevroče, pozimi pa lahko ima daljšo dlako. Za airedalce je značilno, da jim dlaka zelo malo odpada, zato z nego ni preveč dela. Kopanje je potrebno le, če je pes izrazito umazan od dežja in blata, drugače nima neprijetnega vonja. Čez leto je nujna zaščita pred klopi, saj jih v gosti žimasti dlaki po navadi opazimo prepozno.
Airedalski terier je pes dobrega zdravja in lahko dočaka visoko starost. Kot vsi veliki psi so tudi airedalci nekoliko nagnjeni k displaziji kolkov, vendar pa je z nakupom pri dobrem vzreditelju in čuvanjem mladiča pred poškodbami v prvih mesecih življenja ta možnost minimalna. Z dobro prehrano in rednim gibanjem bodo obiski pri vetrinarju zelo redki.
