Ali veste, zakaj je toliko psov v zavetiščih, kljub temu da število lastnikov psov narašča vsako leto? Glavni razlog sta vsekakor neodgovorno lastništvo in vzreja, vendar pa obstaja tudi kopica drugih, na videz nepomembnih, a globoko zakoreninjenih razlogov, zakaj se ljudje raje kot za posvojitev psa iz zavetišča odločijo za nakup psa pri rejcu. Ta močno razširjena prepričanja so tisto, kar številne ljudi prepriča, da je pametneje kupiti psa kot ga posvojiti iz zavetišča. Naj bo jasno – pes je velika in dolgoletna odgovornost ne glede na to, od kod pride. Če se zavedate tega, potem ste najverjetneje pripravljeni tudi na to, da svojega najboljšega prijatelja najdete v zavetišču in mu s tem ponudite boljše življenje. Kaj je torej tisto, kar večino ljudi, ki so pripravljeni na lastništvo psa, zadržuje pred posvojitvijo psa iz zavetišča?
[members_only]
Predstavljamo pet najpogostejših zmotnih prepričanj, ki jih imajo ljudje o posvajanju psov iz zavetišč, in resnice, ki se skrivajo za temi urbanimi miti:
1. Če posvojim žival iz zavetišča, ne vem, kaj dobim
V večini primerov je novim lastnikom za vse živali, ki gredo lahko v posvojitev, v zavetišču na voljo dovolj ustreznih informacij o živali, od zdravstvenega stanja, starosti, značajskih lastnosti do navad. Pogosto je za živali v zavetišču na voljo celo več informacij, kot jih lastniki lahko dobijo v nekaterih psarnah oziroma od takšnih in drugačnih rejcev. Prostovoljci, oskrbniki in uslužbenci zavetišča vam pogosto znajo zelo veliko povedati o vsakem ljubljenčku, saj skupaj z njim preživijo zelo veliko časa, poznajo njegovo zgodovino, najmanj od prihoda v zavetišče (precej pogosto pa razpolagajo tudi z informacijami od nekdanjega lastnika), in razloge za sprejem. Pri vsakem posameznem »zavetiščniku« zelo pozorno spremljajo ter zaznavajo tudi stopnjo prilagodljivosti, zaupljivosti, socializiranosti in vodljivosti sprejete živali.
Vedeti je treba, da tudi, če kupite mladička pri priznanem rejcu, ne morete biti z gotovostjo prepričani, v kakšnega psa bo zrasel, medtem ko so nekateri psi v zavetiščih že odrasli in imajo že izražen značaj, pri mladih psih pa se osebje zavetišča zmeraj zelo potrudi, da bi prepoznalo tiste dejavnike, ki prispevajo k razvoju značaja posameznega psa.
2. V zavetišču ne morem najti tistega, kar iščem
Kadar ste trdno prepričani, da veste, kaj iščete, pa tega trenutno ni na voljo v zavetiščih, obstaja tudi možnost čakalnih seznamov za izbrane pasme, zato se nikar ne bojte povprašati. Zavetišča med seboj tudi sodelujejo, zato vam lahko pomagajo pri iskanju primernega psa za vas in vašo družino. Pokličete pa lahko tudi različna društva za pomoč živalim, ki rešujejo pasemske pse, in spremljajte oddajo živali na spletu. Zagotovo boste med vsemi psi, ki iščejo dom, našli takšnega, ki bo celo presegel vsa vaša pričakovanja.
3. Če je posvojitev brezplačna, zakaj moram zavetišču plačati pristojbino?
Stroški za posvojitev psa iz zavetišča so minimalni in predstavljajo predvsem neke vrste jamstvo, da je posvojitelj seznanjen, kaj pomeni lastništvo živali. Lastništvo živali nikakor ni zastonj, je obveznost, odgovornost in strošek, za vse to pa se mora posvojitelj odločiti zavestno, trdno in nepreklicno. Zavetišče s simboličnim prispevkom le delno pokrije stroške zdravstvenih storitev, kastracije/sterilizacije, čipiranja, oskrbe, nege in strokovne priprave psa na odhod v nov dom. Dobička za posamezno zavetišče iz naslova tega prispevka brez dvoma ni, je pa prvi simbolni strošek, ki mu bodo sledili še številni v času življenja psa, kot bi sledili tudi v primeru nakupa psa pri vzreditelju.
4. Živali pristanejo v zavetišču zato, ker so slabe ali problematične
Glavni razlogi, zaradi katerih se živali znajdejo v zavetišču, so smrt lastnika (4 % psov in 4 % mačk), odhod v dom za ostarele (5 % psov, za mačke ni podatka), selitev v stanovanje, kjer ljubljenčki niso dovoljeni (7 % psov, 8 % mačk), izguba materialnega statusa (izguba zaposlitve ali stanovanja: 6 % psov in 5 % mačk), bolezen lastnika (alergije: 8 % mačk, za pse ni podatka), pomanjkanje časa in prostora zaradi dojenčka (7 % psov in 17 % mačk). Kot vidite, nobeden od navedenih razlogov nima nobene povezave z vedenjem ali s stanjem živali. Seveda pa se v zavetišču znajdejo tudi živali, ki so bile lastnikom odvzete zaradi zanemarjanja ali so bile zavržene ali najdene. V takšnih primerih so živali pregledane, oskrbljene, ustrezno socializirane ter šele kot takšne pripravljene za odhod v nove, boljše in skrbne domove. Novemu lastniku pa je največkrat tudi pojasnjeno, zakaj in kako se je žival znašla v zavetišču ter ali ima kakšne posebne zahteve oziroma potrebe.
5. Živali iz zavetišča imajo preveč slabih izkušenj, travm in različnih neugodnih posledic
Zapuščene živali imajo zgodovino. Imajo izkušnje. Imajo osebnost. Kot takšne pa imajo tudi zelo visoko strpnost in sposobnost neizmerne hvaležnosti, nesebične ljubezni in iskrenega veselja do boljšega življenja. Svojega novega lastnika zelo spoštujejo, cenijo ponujeno priložnost in premorejo neverjetno visoko stopnjo navezanosti na svojega posvojitelja. Povprašajte tudi katerega od številnih zadovoljnih posvojiteljev in povedal vam bo iz lastne izkušnje. Kdor posvoji žival, s tem morda res ne bo spremenil sveta – vendar pa se bo za tisto eno žival svet spremenil za vedno.
[/members_only]
Maja Kalaš
Objavljeno v devetnajsti številki revije Kužek
