24.5.2014
Kako hitro čas teče, sva se z možem zavedla, ko sva prejela vabilo Franca Kiseljaka, ustanovitelja linije kraševcev Srednjedravske, na ponovno srečanje potomstva Ch.Šane, Ch. Boni in Ch. Hite Srednjedravske. Naša Flo(ra) je ob prvem snidenju štela le dve, zdaj pa je »dama v najlepših (sedmih) letih«. Z veseljem sva se odzvala vabilu, saj se z njo, ko nama le dopušča čas, udeleživa promocijskih prireditev pasme in druženj kot je bilo tokratno.
V čudovitem vremenu, skoraj brez oblačka, smo se zbrali na lepo urejenem poligonu Športnega kinološkega društva Mumlek blizu Miklavža na Dravskem polju. Ob tej priložnosti bi se Sonji in Jožetu zahvalili za gostoljubnost. Bilo nas je kar nekaj lastnikov kraševcev psarne Srednjedravska; od najstarejših še živečih potomcev Boni Srednjedravske: Petelinškovih Dene in Daše do najmlajših tromesečnih: Fujsovega Mejka, Ambroževega Majka in Pišotkovega Maka, razigranih »pretepaških« samčkov iz tretjega legla Ch. Hite Srednjedravske.
Na začetku »uradnega dela« vzreditelja in gostitelja Franca, ki je v nekaj besedah orisal nastanek in razvoj svoje psarne, je le-ta poudaril, da gre pri kraševcih za občutljivo pasmo, ki ne prenese naglih sprememb, pri vzreji pa je treba ravnati skrajno previdno, strokovno in dosledno. Tega se je Franc lotil z vso vnemo že pri prvi psici Rivi izpod Debenca, ki je dobila odlične strokovne ocene in s tem osnovo za pridobitev certifikata ter naziva vzreje »Srednjedravska«.
S prvim leglom je bilo povezano veliko priprav, dela in skrbi. Mladiči so odšli k svojim lastnikom, psičko Šano pa so obdržali doma, kar je bila prava odločitev. Psička se je izkazala za zelo perspektivno, saj je dosegla vrhunske lepotne uspehe in se do danes ponaša z največ naslovi prvaka v lepoti v zgodovini pasme. Velike uspehe so za njo dosegale še njena hči, vnukinja in pravnukinja, ki so ostale doma za nadaljnjo vzrejo. Pohvalno je, da se Franc odloči za leglo, ko ima dovolj povpraševanja po mladičih in ne kar serijsko.
Prav Francu smo lahko lastniki kraševcev hvaležni, da s svojim znanjem, vztrajnostjo in odločnostjo ohranja to našo, na žalost, edino avtohtono slovensko pasmo. Da je pri tem res uspešen, pričajo »čakalne dobe« na mladiče, in posledično tudi nagrade in priznanja na mednarodnih razstavah doma in na tujem. Njegove mladiče najdete v Avstriji, Italiji, Švici, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, in seveda, po vsej Sloveniji. Kot odgovoren vzreditelj ohranja redne stike z nami lastniki predvsem pa z lastniki mladičev, ki tudi žanjejo uspehe na razstavah. Vse tri psičke, ki so ostale doma Šana, Boni in Hita so osvojile večkratni naslov »šampiona« prvak v lepoti. Kar lepo število psov in psičk iz vzreje Sednjedravske se tudi ponaša s šampionskim nazivom. Največji uspeh pa je psarna dosegla leta 2010 v Celju, kjer se je, izmed 12.000 razstavljenih psov z vsega sveta, kot skupina potomstva, uvrstila na drugo mesto, kot vzrejna skupina pa so bili tretji.
Odličnost psarne je kot priložnost za promocijo občine Starše izpostavil tudi župan, g. Bojan Kirbiš, ki je vzreditelju Francu izročil občinsko priznanje in se strinjal z njim, da za vsemi uspehi stoji tudi njegova zvesta asistentka in žena Silva.
Veseli smo bili, da sta se srečanja udeležila tudi mednarodna sodnica in vzrediteljica ga. Branka Sluga ter mednarodni sodnik in predsednik Kluba kraških ovčarjev Slovenije, g. Aleksander Svetelšek, ki je med drugim povedal, da se uspeh in razvoj pasme dogaja na terenu, v kontaktu z ljudmi, z lastniki kraševcev, s sodniki. Prepričan je, da bodo v klubu KKOS uspeli vzpostaviti prijetne razmere in vzdušje, da bodo člani pripravljeni vložiti veliko prostega časa, dela in dobre volje v prid razvoja našega kraševca.
Da smo res ena sama velika družina, so potrdili tudi ostali udeleženci, med njimi se Valerija in Ivan zahvaljujeta vsem za prijetno druženje, da smo se spoznali in malo poklepetali – največ o naših kraševcih, ki so se seveda tudi spoznali medseboj; eni na lep, drugi pač na malo bolj moški način…
Suzana in Lovro s Koroške sta mnenja, da je bilo res nepozabno ter upata, da se čim prej zopet snidemo in podoživimo srečanje.
Andreja in Milan Fujs pa sta po srečanju Francu Kiseljaku napisala :
»…Franc, čestitamo vam in se zahvaljujemo, uspelo vam je pripraviti enkratno druženje …, z odlično hrano (vse pohvale in zahvale Silvi, Valterju in Tatjani), tudi juha je bila zelo dobra. To ste se zelo dobro domislili, ker je juha res “pasala” in je bila odlična “podlaga” za hrano z žara.
Potem pa je bilo tam še polno prekrasnih kraševcev, kar je bila prava paša za oči in v veliko veselje. Ta mali so se tako naigrali in zmatrali, naš Mejko si sploh ni vzel čas za jesti, tako da je zvečer doma skoraj zlezel v skledo, nedeljo je pa prespal, hehehe…«
Midva pa želiva, da se ohranjajo vezi in sklepajo prijateljstva v razširjeni »pasji družini« Franca Kiseljaka tudi v bodoče…
Lidija in Boris Eržen
