Če vaš pes močno kašlja in je včasih slišati, kot da ima nekaj v grlu, se je morda nalezel kužnega kašlja. Pasji kužni kašelj je precej pogosta bolezen in večina kosmatincev jo preboli brez posledic, vendar pa to izredno nalezljivo obolenje zgornjih dihal, zato previdnost vsekakor ni odveč. Ker kužni kašelj povzroča več krivcev, lahko zbolijo tudi cepljeni psi, vendar navadno v milejši obliki.
Kaj je kužni kašelj?
Prehlade pri ljudeh povzroča veliko različnih virusov in tudi pasji kužni kašelj ni nobena izjema. Bolezen je znana tudi pod imenom infekciozni traheobronhitis in je ena izmed najpogostejših nalezljivih bolezni zgornjih dihal pri psih. Eden najpogostejših krivcev za kašelj je bakterija Bordetella bonchiseptica, zato je kužni kašelj pogosto imenovan kar Bordetella. So pa številni psi, ki so okuženi s to bakterijo, okuženi hkrati tudi z virusom. Virusi, ki povzročajo kašelj, oslabijo pasji imunski sistem, mednje pa štejemo pasji adenovirus, virus pasje kuge, virus pasjega herpesa, virus parainfluence in pasji reovirus. Pes kužni kašelj »ujame«, ko vdihne bakterijo ali delce virusa v svoja dihala. Ta trakt je običajno obložen s sluzjo, ki zadrži nalezljive delce, vendar pa številni dejvniki to zaščito lahko oslabijo in tako so psi bolj nagnjeni k obolenju s kužnim kašljem – posledično lahko trpijo še za vnetjem grla in sapnika.
Kdaj se tveganje za okužbo s kužnim kašljem poveča? Prenaša se po zraku, v kapljicah izdihanega zraka in preko sline, zato je možnosti za okužbo kar veliko. Zelo pogosto se pes okužbi zaradi izpostavljenosti gneči oz. zaradi slabo prezračenih prostorov (npr. v nekaterih pesjakih ali pa zavetiščih). Krivci so tudi hladnejše temperature, izpostavljenost prahu ali cigaretnemu dimu in stres (denimo stres, ki ga povzročijo potovanja in zrušitev vsakodnevne rutine). Se pa kuža zlahka okuži že po zelo kratkem stiku z drugim psom, na sprehodu, v pasjem parku, v pasji šoli ali pa na pasji razstavi.
Simptomi kužnega kašlja
Najbolj klasičen simptom kužnega kašlja je seveda trdovraten, močan kašelj. Pogosto se kašlju pridruži tudi hropenje in občutek, da kuža težje diha. Nekateri psi poleg kašlja še kihajo, imajo izcedek iz nosu ali celo izcedek iz oči. Lahko kuža tudi bruha in ima vročino, opazna pa je tudi apatičnost. Najpogosteje se torej soočamo s suhim in dražečim kašljem, ki se pojavi ob fizičnem naporu ali ob pritisku na sapnik (v kolikor na sprehodu morda premočno potegnemo za povodec). Kašelj je suh, glasen in zdi se nam lahko, da se je kosmatincu nekaj zataknilo v grlu. Če kuža dlje časa močno kašlja, lahko pride tudi do bruhanja. Običajno izbruha nekaj penaste sline, v primeru polnejšega želodca pa tudi hrano. V hujših primerih pride tudi do povišane telesne temperature in izcedka iz nosu oz. oči. Če se simptomi zlepa ne izboljšajo in opazimo še druge znake slabega počutja pri psu, priporočamo posvet z veterinarjem, saj bo infekcijo (lahko se bolezen razvije v pljučnico) najverjetneje treba zdraviti.
Zdravljenje kužnega kašlja
V času, ko pes kašlja, ga ne smemo izpostavljati fizičnim naporom. V prvih dneh mu malce zmanjšajmo tudi obroke, saj ob napadu kašlja vsebino večerje lahko kuža hitro izbruha. Naj poudarimo, da mora biti hrana kvalitetna in da moramo poskrbeti tudi za zadosten vnos vitaminov. Priporočamo, da mu v času bolezni dodamo kakšno prehransko dopolnilo za izboljšanje odpornosti. Kašelj kužkom lahko lajšamo z zeliščnimi sirupi za lažje izkašljevanje. V času bolezni kužka vodimo na kratke in neaktivne sprehode. Izboljšanje običajno opazimo že po enem tednu, okrevanje pa navadno traja do tri tedne. Na normalno fizično aktivnost lahko preidemo en teden po prenehanju kašlja, prav tako kuža še vsaj en teden po prenehanju ne sme imeti stikov z drugimi psi. Še vedno namreč izloča povzročitelje bolezni. Nevarni so predvsem tesnejši stiki, ko pride do izmenjave slike (ko psi pijejo iz iste posode, se igrajo z istimi igračkami, odsvetujemo tudi vožnjo v istem avtomobilu). Pse, okužene s hujšo obliko kužnega kašlja, se po navadi zdravi z antibiotiki, antitusiki in ekspektoransi (pomagajo pri izkašljevanju). K sreči bolezen v večini primerov ni smrtno nevarna, lahko pa pri mladičih, starejših ali psih z oslabljenim imunskim sistemom pride do zapletov, zato priporočamo obisk pri veterinarju.
Poskrbimo za preventivo
Že smo omenili, da je okuženega psa priporočeno izolirati še vsaj teden dni po zadnjem kašlju. Na sprehodih se izogibamo sprehajalnim potem, kjer bi lahko naleteli na druge pse in psu namesto ovratnice nadenemo oprsnico, saj tako zmanjšamo pritisk na sapnik. Da pa preprečimo samo okužbo, se lahko poslužimo nekaterih previdnostnih ukrepov. Kužni kašelj je resda nalezljiva in nadležna bolezen, ki pa v večini mine brez posledic. Okužbi se izognemo tako, da jeseni in pozimi, ko je kašelj najbolj pogost, s svojim najboljšim pasjim prijateljem izbiramo manj obljudene poti, se ne družimo s pasjimi prijatelji in ne obiskujemo natrpanih dogodkov. Po prihodu iz izleta, potovanja ali razstave razkužimo transporter, posteljnino in skodelice za hrano ter vodo. Prav tako ne pustimo, da pes na razstavi ali kje drugje pije iz iste sklede kot drugi psi, naj ima tudi čim manj stika z drugimi psi. Pesjak in prostore vedno dobro zračimo in psa hranimo s kakovostno hrano. Poskusimo preprečiti, da bi pes, ko je razgret, pil zelo hladno vodo, saj vse to zmanjšuje odpornost in v grlu dopušča virusom, da povzročijo vnetje. Skrbimo, da se v hladnem vremenu pes ne prehladi, lahko pa se odločimo tudi za cepljenje. Cepivo sicer ne bo nujno preprečilo bolezni, bo pa omililo simptome in trajanje bolezni. Prav tako bo po cepljenju kužek krajši čas kužen. Bolezni se ni treba bati, če upoštevate preventivo in sprejmete ukrepe za hitro izolacijo ter pravilno oskrbo bolnih psov.
Cepljenje proti kužnemu kašlju
Cepljenje psov proti nalezljivim boleznim sicer ni obvezno, vendar ga veterinarji močno priporočajo. Pse običajno cepijo proti najpogostejšim nalezljivim boleznim (proti pasji kugi, parvovirozi, kužnem kepatitisu, kužnem kašlju in leptospirozi) in pse zaščitijo proti trem potencialnim virusnim povzročiteljem: pasji parainfluenci, pasji adenovirozi in virusu pasje kuge. Pri mladičkih se prvo cepljenje opravi pri starosti dveh mesecev in nato še dvakrat v razmaku enega meseca. Proti leptospirozi se nato kuža cepi vsako naslednje leto, za ostale kužne bolezni pa cepljenje poteka na vsaka tri leta.
Maša Pirnat Zakrajšek
Viri:
