Prihod mladička v družino je eno najlepših doživetij. Vaša zahtevnost, ki ste jo uporabili pri izbiri primernega psa, naj se zdaj spremeni v razumevajočo potrpežljivost in tako naj ostane ves čas. Zavedati se morate, da je vedenje vašega psa v največji in odločilni meri odvisno od vas. Vaša dolžnost je, da ga vodite in usmerjate, njegova pa, da vam sledi. Želeli ga boste voditi tako, da ne bo prihajalo do prepovedanega vedenja in da se bo z vami kljub temu prijetno počutil ter si želel vaše bližine. Kako to doseči, pa se mora naučiti vsak skrbnik.
Pes bo želel prihajati k vam, če se mu bodo pri vas dogajale stvari, ki si jih želi. Pomislite torej, česa si vaš pes želi? Želeno stvar mu ponudite takrat, ko bo po vašem prepričanju ravnal ustrezno. Oborožite se s priboljški, to je lahko njegova hrana ali kakšna še bolj dišeča dobrota. Obožuje tudi igračko, ki naj bo v začetku privezana na vrvico. Igrajte se nežno in kratko, vedno tako, da igračka beži stran od psa. Igro prekinite, ko je pes najbolj zainteresiran zanjo, tako si jo bo naslednjič še bolj želel. Na varnem prostoru mu pustite svobodo in ga opazujte. Ne vabite ga in ne kličite ga, počakajte, da po lastni želji pride k vam ali vas vsaj pogleda in ga zato nagradite z majhnim priboljškom. Vedno, ko poišče stik z vami, naj bo nagrajen. Ni napaka, če celoten dnevni obrok dobi iz vaše roke, košček za koščkom. Tako boste dosegli, da mu bo v vaši neposredni bližini prijetno in se bo, kljub temu da bo brez fizične omejitve, želel zadrževati čim bližje vas. Vi bodite vedno prijetni za psa, okolica pa je, kakršna je, nepredvidljiva, včasih je prijetna, včasih pa ne. Nagrado mu lahko ponudite tudi za vsa druga želena vedenja: ko vas pogleda, ko se umiri, ko se usede, ko obleži na svojem prostoru in podobno.
Psa čim prej navadite na povodec. Pri sprehodih naj takoj spozna, da mora brezpogojno upoštevati vaše odločitve. Vedno ste vi tisti, ki izbira smer in tempo gibanja. Odločajte se hitreje kot pes, naj se zaveda, da je on tisti, ki mora slediti, vi pa ste tisti, ki določate, kam in kako hitro boste šli. Med hojo mu ne posvečajte preveč pozornosti, ne glejte ga, samo hodite po svoje. Naj vas raje opazuje, da bo lahko pravočasno zaznal spremembo smeri in bo zato bolje sledil. Gotovo ste že opazovali kakšno družino pri nakupovanju v trgovskem centru. Mama nakupovalka hiti od trgovine do trgovine, od police do police in zlaga stvari v voziček. Prezaposlena je, da bi pazila na preostale družinske člane in jih spraševala, kam si želijo. Družinski člani nimajo časa gledati po trgovini, niti po proizvodih, prezaposleni so namreč z eno edino skrbjo, in sicer, da mame v gneči ne izgubijo, zato jo ves čas spremljajo z očmi in se trudijo biti čim bližje nje. Vodnik psa mora postati takšna »mama nakupovalka« in mora voditi na takšen način. Na sprehodu pozitivno vodenje pomeni, da ste bolj aktivni od psa, da ga vedno prehitite s svojo pobudo in mu sporočite: »Tu bova hodila«. Ne dajte mu časa, da se on domisli kakšne neumnosti, na katero boste morali odgovoriti z »ne«. Na sprehodih boste tako krepili svojo avtoriteto z lastno aktivnostjo. Ko boste na varnem kraju, pa boste z nagrajevanjem krepili željo psa po biti v vaši bližini.
Sestavite si seznam prepovedanega vedenja (ne sme gristi povodca ali ljudi, ne sme na določena mesta v hiši, ne sme pobirati hrane in odpadkov v naravi, ne sme gristi ali uničevati stvari, ne sme izsiljevati, ne sme skakati na ljudi in podobno). Vedno dosledno prepovedujte in preprečujte vsa prepovedana vedenja.
Psa čim prej začnite voditi na najrazličnejše kraje, vozite ga z avtom ter ga spoznajte s čim več ljudmi in živalmi. Do petega meseca starosti je naivno zaupljiv, zaradi tega se najlažje sprijazni z živo in neživo naravo, ki ga obdaja. Ko prvič dobi prijetne izkušnje, ga drugič ne bo več strah. Če se starejši pes sreča z okoliščino, ki je ni navajen, je včasih za to potrebno precej truda in pomoči, da premaga svoj strah, s katerim pa je vedno povezano nepredvidljivo vedenje.
Če psu omogočimo opravljanje potrebe dovolj pogosto, bo hitro postal čist. Dovolj pogosto pa je v začetku lahko zelo pogosto, zmerimo čas med enim in drugim opravljanjem potrebe ter dodajmo nekaj varnosti. Na sprehodu ostanimo, dokler ne opravi potrebe.
Vzemimo si čas za uživanje in opazovanje. Vsak gib je nova slika, vsako dejanje nov film. Čas hitro mineva in naš pes hitro odrašča, zato se nikar ne pozabimo naužiti te igrivosti in živahnosti.
Dušan Lobe
Objavljeno v petnajsti številki revije Kužek
