Predstavitev bolezni in njena razširjenost
Steklina je bolezen, ki je razširjena po vsem svetu, vsako leto pa za njo umre od 50 do 100 tisoč oseb. Večina vseh smrtnih žrtev med ljudmi je v Aziji in Afriki (95 odstotkov), smrtni primeri med ljudmi pa so večinoma posledica ugriza steklega psa. Steklina je bila prvič omenjena že v pradavnini, 2300 let pred našim štetjem.
Steklina je zoonoza, torej bolezen, ki se prenaša z živali na ljudi. Povzročajo jo zelo nevarni virusi iz rodu Lyssa. Virus povzroča bolezen pri vseh sesalcih. Najpogostejši način prenosa bolezni je ugriz bolne živali ali stik prek sluznic in poškodb na koži.
V Sloveniji se je bolezen znova pojavila leta 1973, ko je bila v Prekmurju ugotovljena prva oblika silvatične (gozdne) stekline, za katero je obolela lisica. V nadaljnjih letih se je steklina razširila po celotnem območju Prekmurja vse do reke Mure. V letu 1979 se je pojavila na severu Slovenije, od koder se je razširila čez celotno ozemlje. Od takrat se za okuženo območje šteje celotno območje države. Leta 1995 je bilo ugotovljenih kar 1068 steklih živali.
Zadnji primer stekline v Sloveniji pri lisici so ugotovili januarja leta 2013, pri psu pa leta 2008. Takšen upad števila odkritih okuženih živali se pripisuje tako rednemu cepljenju psov kot tudi vakcinaciji lisic s pomočjo polaganja vab (cepiva) s pomočjo letal. V zadnjih letih se v državah, ki že imajo status države proste stekline, pojavljajo primeri stekline z uvozom in trgovanjem z živalmi iz področij, kjer je steklina še vedno pogosta.
Ker stekline v svetu ni mogoče izkoreniniti, jo je smotrno preprečiti oziroma omejiti prav pri psih, ki so v najpogostejših stikih s človekom. Edino učinkovito preventivno sredstvo proti steklini je cepljenje.
Prenos bolezni
Večinoma se bolezen prenaša prek sline obolele živali (po navadi ob ugrizu). Po vstopu v telo se virus namnoži v celicah sluznice ali mišičnine. Nato se nadalje razmnožuje v živčevju in potuje do centralnega živčnega sistema, od koder začne potovati v nasprotni smeri v periferna tkiva, najpogosteje v živčne pleteže in slinske žleze, kjer se izloča s slino. V času nastopa kliničnih znakov je virus razširjen po vsem telesu.
Klinični znaki pri psu
Klinični znaki s steklino obolele živali so nenavadno vedenje, nemirnost, neposlušnost, umikanje v temna mesta, grebenje s prednjimi nogami, lajanje ali grizenje predmetov brez razloga. Žival se vznemiri že ob glajenju z roko. Telesna temperatura je povišana na 40 stopinj Celzija. V primeru osvetlitve z močno svetlobo se pojavijo krči, zenice so nesimetrično odprte. Žival odklanja hrano in vodo ter s težavo požira. Od tretjega dne se nemir povečuje, žival besno grize predmete, brezciljno hodi in se ne vrača domov. Za obolelo žival je značilno tudi, da se ob srečanju spopade z drugimi živalmi. Pri stekli živali nastopi paraliza požiralnih mišic, gobec je odprt, z njega visi jezik, žival pa se intenzivno slini. Zaradi paralize mišic zadnjih okončin je hoja neusklajena, žival poskuša vstati le s prednjimi nogami, sčasoma postane gibanje onemogočeno. Bolezen se zaključi s smrtjo.
[members_only]
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline, Ur. l. RS, št. 98/2013, priloga
Spremembe in dopolnitve Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline
Spremembe ureditve ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline se v prvi vrsti nanašajo na obvezno cepljenje proti steklini. V skladu s prenovljeno ureditvijo je vsakoletno cepljenje proti steklini obvezno le prva tri leta, nato pa v skladu z navodili proizvajalca cepiva.
Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini v starosti od 12 do 16 tednov (primarno cepljenje). Najpozneje ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni (čipirani) in vpisani v register psov. Če lastnik psa cepi v drugi državi, mora najpozneje v 30 dneh od opravljenega cepljenja predložiti dokazilo o opravljenem cepljenju svojemu veterinarju. Če se drugo, tretje in nadaljnja cepljenja ne izvajajo v rokih, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje.
Shema cepljenja
| 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | |
| 1 | X | X | X | NP |
| 2 | X | X | NP | NP |
| 3 | X | NP | NP | NP |
Legenda:
1 = Psi, ki so prvič cepljeni v letu 2014 (primarno cepljenje).
2 = Drugo cepljenje, opravljeno v letu 2014.
3 = Tretje cepljenje, opravljeno v letu 2014.
X = Cepljenje je treba opraviti v skladu z veljavnim pravilnikom.
NP = Cepljenje je treba opraviti v skladu z navodili proizvajalca cepiva.
Poudariti velja, da morajo biti v letu 2014 cepljeni vsi psi. Prav tako velja opozoriti, da če se drugo, tretje ali nadaljnje cepljenje ne izvede v predvidenih rokih, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo (primarno) cepljenje.
Sklep
Glede na to, da gre za zelo nevarno bolezen in ker nikoli ne vemo, kdaj in kje se lahko srečamo z njo, menim, da obvezno cepljenje jemljemo resno.
[/members_only]Katarina Ponikvar, dr. vet. med.
Objavljeno v petnajsti številki revije Kužek
