Sovraštvo med psi in poštarji je vsem znan stereotip, vendar temelji na nekaterih resničnih dejstvih. Poglejmo, zakaj nekateri psi ne prenašajo poštarjev.
-
Poštar kot vsiljivec na pasjem teritoriju
Psi so prvi, ki pozdravijo gosta. Eden rednih obiskovalcev je lokalni poštar, ki nič hudega sluteč ljudem raznaša pošto. Pes, kot čuvaj, skuša poštarja pregnati z laježem, kar mu po njegovo tudi uspe, saj poštar opravi svoje delo in zapusti pasji teritorij. Na ta način dobi pes potrditev, da je uspešno pregnal vsiljivca, zato svoje vedenje vsakič znova ponavlja.
-
Poštarjeva uniforma
Pasjo nastrojenost proti poštnim delavcem lahko povežemo tudi z njihovim razločevanjem barv. Psi, kot so mnogi prepričani, ne vidijo le črno-belo. Njihove fotoreceptorske celice so občutljive tudi na različne odtenke rumene in modre barve. Poštarji so znani po svojih rumenih in modrih uniformah, ki pritegnejo pozornost naših štirinožnih prijateljev. Že če pogledamo iz vidika nas, ljudi, nam prej v oči padejo živahne barve, kot monotoni odtenki sive in črne.
-
Poštarjeve vonjave
Poštarji pri svojem obhodu srečujejo mnogo različnih ljudi in psov, zato na sebi nosijo ogromno vonjav. Navadno ljudje, ki občasno prihajajo k hiši, nimajo na sebi toliko različnih vonjav, kar poštarje psom dela še bolj sumljive.
Ne smemo reči, da je nastrojenost med psi in poštarji stalna praksa, zagotovo pa lahko trdimo, da precej psov poštarjev ne prenaša ravno najbolje. Prijateljsko vez med poštarjem in psom moramo začeti plesti že v pasjem otroštvu. Mladička moramo privaditi na vsakodnevni prihod poštarja, kateri ne želi zavzeti pasjega teritorija ali mu prevzeti naklonjenost lastnika. Skupaj s psom moramo v miru pristopiti do poštarja ter psu pokazati vlogo pismonoše v naših življenjih.
V Avstriji se poštarji z napadalnimi psi soočajo s priboljški. Avstrijska pošta je v ”obvezno opremo” poštarjev dodala pasje priboljške, s katerimi poštarji pomirijo razburjene pse, da jih ne ovirajo pri razdeljevanju pisem in paketov. Njihova praksa je poštarjem všeč, prav tako pa je všeč lastnikom razdražljivih štirinožcev. Problem nastopi ob dejstvu, da so lahko v piškotku oziroma pasjemu priboljšku snovi, ki pri določenemu psu povzročijo alergijsko reakcijo. Prav zaradi tega so na Pošti Slovenije to idejo zavrnili, saj so mnenja, da se lastniki psov s tovrstnim ravnanjem nebi strinjali.
Lastniki kosmatincev bomo največjo uslugo poštarjem naredili, če poštni nabiralnik obesimo na zunanjo stran vrtne ograje, kljub temu pa moramo psa opozarjati, v kolikor se ob poštarjevem prihodu nenadzorovano razjezi.
Nina Merkužič
