Ko se odločate za nakup ali posvojitev psa ali psičke, je potrebno razmisliti o stvareh, ki bodo bodočemu družinskemu članu in vam omogočili udobno, zdravo in brezskrbno življenje. Ko z vašim novim pasjim prijateljem prvič obiščete vašega veterinarja, vas le-ta seznani s potrebnimi cepljenji, z odpravljanjem notranjih in zunanjih zajedavcev, s pravilno prehrano ter seveda s sterilizacijo ali kastracijo.
Psi so lahko mešančki ali rodovniški in če ne mislite svojega psa vzrejati (če je seveda rodovniški), je potrebno razmisliti o sterilizaciji ali kastraciji. S tema enostavnima posegoma v prvi vrsti preprečimo nezaželene mladičke, ki jih večinoma brezskrbni lastniki pasje mamice brezvestno nekam odvržejo ali pokončajo. Na ta način se po nepotrebnem polnijo pasja zavetišča in povečuje problematika brezdomnih psov.
Oba posega imata vrsto pozitivnih vplivov na zdravstveno stanje in obnašanje vašega ljubljenčka.
1. KAJ JE STERILIZACIJA IN KAJ KASTRACIJA?
STERILIZACIJA PSICE
To je kirurški poseg, pri katerem samici odstranimo vse ali le del reproduktivnih organov. Poznamo dva načina, in sicer ovarihisterektomija – to je poseg, pri katerem psici odstranimo maternico in jajčnike. Za ta poseg se odločamo pri psicah, starejših od štiri leta, ali če so vidne bolezenske spremembe na maternici. Drugi način pa je ovariektomija – pri tem posegu pa odstranimo le jajčnike in zanj se odločamo pri mladih psičkah. S sterilizacijo preprečimo izločanje spolnih hormonov, ki so odgovorni za pojatveni ciklus in značilno obnašanje. Po tem posegu psica ne more nikoli imeti mladičev.
KASTRACIJA PSA
S tem kirurškim posegom samcu odstranimo njegove spolne žleze (moda ali testise) iz modnika. S kastracijo preprečimo nastajanje moškega spolnega hormona testosterona in nastajanje semenčic. Testosteron vpliva na obnašanje samcev in lahko povzroča agresijo in potepanje samcev v času pojatve samic.
2. POTEK STERILIZACIJE IN KASTRACIJE
Sterilizacija in kastracija sta rutinska operacijska posega, ki se opravljata v splošni anesteziji. Vaš ljubljenček ves čas posega spi, se ne zaveda in ga ne boli. Lastniku se ob naročanju na operacijo pove, da mora psa ali psico pripeljati na tešče, priporočljivo je tudi, da opravita malo in veliko potrebo. Vaš veterinar bo ljubljenčka pred posegom temeljito pogledal (tehtanje, merjenje telesne temperature, poslušanje srca, dihanja …) z namenom, da ugotovi morebitne zdravstvene težave ali tveganja za anestezijo.
Pomembna je tudi vrsta splošne anestezije, ki jo uporabljamo veterinarji. Vsekakor najbolj varna oblika splošne anestezije je naslednja: psu ali psici se približno pol do tričetrt ure pred posegom aplicira sredstvo, ki žival malo pomiri in zagotovi protibolečinsko delovanje med operacijo in še več ur po njej. Izbira tega sredstva je odvisna od starosti in zdravstvenega stanja živali. Živali se v žilo vstavi intravenski kateter, po katerem ves čas operacije in nekaj ur po njej dobiva infuzijo. V žilo apliciramo indukcijsko sredstvo s kratkim delovanjem, ki je zelo varno. S tem pes zaspi v nekaj sekundah. V sapnik se nato vstavi tubus (cevka), prek katerega žival priklopimo na anestezijsko napravo. Le-ta prek tubusa dovaja mešanico kisika in hlapnega anestetika, s tem se ohranja globina anestezije, žival pa lahko vseeno diha sama.
Priklopimo tudi napravo, ki beleži EKG, koncentracijo kisika v krvi in koncentracijo izdihanega CO2. Infuzija med operacijo preprečuje dehidracijo, uravnava krvni tlak, pripomore k normalnemu delovanju ledvic, po posegu pa je pomembna za čim hitrejše izločanje ostankov anestezije. Žival dobi tudi antibiotik. Pred posegom živali obrijemo dlako tam, kjer bomo operirali. Postopek je do te točke enak za oba spola. Operacijsko polje se temeljito umije in razkuži.
POTEK STERILIZACIJE
Pri samičkah se prereže trebušna stena, nižje od popka. Stremi se k čim krajšemu rezu, da je okrevanje hitrejše. Dolžina reza je seveda odvisna od vrste posega, če bomo odstranili vsa rodila, je rez seveda daljši. Okoli jajčnikov in maternice se podvežejo žile, da se ob odstranitvi le-teh izognemo krvavitvam. Po odstranitvi rodil se zašijeta trebušna stena in koža.
POTEK KASTRACIJE
Pri samcih se prereže koža malo pred modnikom, skozi rez se vzame ven moda s pripadajočimi žilami in semenovodom. Le-te se varno podveže, moda se odrežejo. Kirurški rez se zašije.
Ko se žival zbudi, se ji okoli vratu namesti zaščitni ovratnik, da se prepreči lizanje operacijske rane. Nositi ga mora do pobiranja šivov. Še isti dan popoldan gre domov. Nega se nadaljuje doma, prvi dan bolj počiva, za kakšen teden je treba omejiti gibanje, če je potrebno, dobiva antibiotike, vedno pa predpišemo protibolečinske tablete za prve dva do tri dni po posegu (uporabite le zdravila, ki vam jih dá ali predpiše vaš veterinar). Šive se pobere 10–14 dni po posegu. Že nekaj dni po posegu se bo vaš ljubljenček obnašal enako kot prej.
[members_only]
3. ZAKAJ STERILIZACIJA ALI KASTRACIJA?
Oba posega imata vrsto pozitivnih vplivov na zdravje in obnašanje psa ali psice. Za oba posega se svetuje, da se opravita pred spolno zrelostjo, pri psičkah pred prvo pojatvijo, pri samčkih pa preden spolno dozorijo, torej pri starosti 5–6 mesecev.
Najvidnejša prednost obeh posegov je seveda kontrola pasje populacije in preprečevanje nezaželenih mladičev. Ne vplivata na vodljivost in učljivost delovnih pasem, živali so bolj nežne, bolj vodljive, bolj vdane lastniku.
POZITIVNI VPLIVI STERILIZACIJE
Zmanjša se tveganje za nastanek tumorjev mlečne žleze. Pojavnost te vrste raka je le 0,5-odstotna, če se poseg opravi pred prvo gonitvijo, pojavnost raka se zveča na 8 odstotkov, če se sterilizira med prvo in drugo gonitvijo, ter 26–30 odstotkov, če se poseg opravi po drugi gonitvi ali kasneje.
Prepreči se gnojno vnetje maternice (piometra), pojav raka na jajčnikih in maternici ter navidezne brejosti.
POZITIVNI VPLIVI KASTRACIJE
Prepreči se nastanek raka na modih, zmanjša se tveganje za benigno hiperplazijo prostate, raka in vnetje prostate, pojavnost tumorjev okoli anusa.
Kastrirani samci ne doživljajo stresa zaradi gonečih psic v bližini, manj je potepanja, markiranja, zmanjša se agresivnost.
4. POMISLEKI LASTNIKOV, NEGATIVNI VPLIVI OBEH POSEGOV
Pri lastnikih psov in psic se mnogokrat pojavljajo pomisleki glede obeh posegov. Če ste eden takšnih lastnikov, povprašajte svojega veterinarja za nasvet. Dober veterinar vam bo znal pravilno svetovati, kaj je najbolje za vašega ljubljenčka. Otresti se je treba zastarelega razmišljanja, da mora psica enkrat imeti mlade, da pes ni pes, če je kastriran, da ne bo dober čuvaj ali delovni pes in podobno.
Prav je, da vas veterinar seznani tudi z morebitnimi negativnimi vplivi obeh posegov.
Povečanje telesne teže: Po posegu imajo živali nekoliko upočasnjen metabolizem, pri samicah pa obstaja tudi nezmožnost kontrole vnosa hrane. Ob pravilno uravnoteženem obroku in ob 20–30 odstotkov zmanjšanem vnosu energije ter ob zadostnem gibanju se vaš ljubljenček ne bi smel zrediti. V ta namen obstaja na tržišču hrana, namenjena prav steriliziranim ali kastriranim živalim. Prav tako je možnost, da se bo žival zredila, manjša, če se poseg opravi pred 5,5 meseca starosti.
Urinarna inkontinenca ali nezmožnost zadrževanja urina pri samicah: Nastopi zelo redko, pojavi pa se v prvem letu po posegu. Nadzorovati se jo dá s posebnimi zdravili.
[/members_only]Lucija Baznik, dr. vet. med.
Jang, veterinarska ambulanta
Objavljeno v tretji številki revije Kužek
