Pasje kosmatince lahko v grobem razdelimo na dve skupini. Prvo skupino predstavljajo psi, ki kost v trenutku, ko si jo prisvojijo, odnesejo v najbolj oddaljen kot. Tam jo skrbno čuvajo in če se jim poskusimo približati samo za milimeter, že slišimo renčanje in smo soočeni z ne preveč prijetnim pasjim pogledom.
Druga skupina psov pa kost prinese skrbniku oziroma človeku, ki ga ima rad, kot da bi želeli svoje dragoceno darilo deliti tudi z nami. V mojem naročju se sicer največkrat znajde dragocena lesena veja, že vsa slinasta in prežvečena, ampak vseeno me zanima, kakšne razlage so za takšno početje našli strokovnjaki za pasje vedenje.
Poglej me
Ponavljanje vedenj, na katera se okolica odziva, je že v pasji naravi. Behavioristične znanosti to strokovno poimenujejo “zakon učinka”.
Ko je kuža torej prvič prinesel pokazati kost in se z njo v gobčku ponosno sprehajal mimo vas, vi pa ste si mislili in tudi pokazali, kako čudovit se vam zdi, bo to dejanje ponavljal že samo zato, da ga boste spet pohvalili in nagradili.
Kakršna koli nagrada ali pozornost je za psa namreč videti kot nagrada. Ko z migajočim repkom in novo pridobitvijo v ustih pride do vas, ga lahko skoraj slišimo, kakor da bi rekel: “Poglej me, kost imam, ali me nimaš zaradi tega še bolj rad?”
Igrajva se
Da modrosti naših babic in dedkov praviloma kar držijo, potrjuje tudi angleški pregovor, ki pravi “A dog that will fetch a bone, will carry a bone/Pes, ki bo prinesel kost, bo nosil kost.
”Nekateri psički so namreč neumorni prinašalci česar koli, ki so posebno nagnjeni k pridobivanju in prinašanju stvari nazaj k vam.
Če ste veseli, ko vam prinese igračo ali žogico, pes meni, da pri kosteh ne bo nobene razlike, saj je prav tako namenjena igri. Ne glede na to, ali je kost plastična ali prava, jo kosmatinec z veseljem položi v vaše naročje – preprosto zato, ker se z vami hoče igrati svojo najljubšo igro.
Postani moja blazina za žvečenje
Nekateri psi gredo še dlje, saj se jim ne zdi dovolj, da vam kost le prinesejo, ampak jo bodo poskusili tudi žvečiti (seveda v varnem in udobnem naročju vašega naročja).
Človeško telo se mu ob tem zdi odličen pripomoček, da kost postavi v točno tak položaj, kjer bo žvečenje najlažje. Malo za šalo lahko rečemo, da si nas kuža prisvoji za svojo žvečilno blazino, da lažje doseže vse slastne dele kosti.
Rad bi ti dal darilo
Mnogi psi prinašajo kosti skrbnikom, ker svoje dragocenosti želijo deliti z družino. Ker je to vedenje ljubeče, so mu mnogi čisto naklonjeni in ne čutijo potrebe, da bi ga bilo treba spremeniti. Navsezadnje je takšno vedenje precej nedolžno, dokler pes do kosti ne postane preveč zaščitniški.
Zaščitniška vedenja pa so pogosto posledica pomanjkanja zaupanja, varnosti in socializacije psa, zato je najprej treba vzpostaviti določeno stopnjo zaupanja med psom in človekom.
Kaj pa, če si ne želimo kosti v naročju?
Čeprav marsikdo nima nič proti temu, da od psa dobiva darila v obliki slinastih kosti, je včasih vseeno nadležno, če vam kuža nehote umaže elegantne hlače ali vas ves poslini.
Če se sprašujete, kako preprečiti, da bi vam psiček prevečkrat prinesel svojo kost, imamo nekaj napotkov tudi za to.
Če veste, da je vaš kuža pravi iskalec pozornosti, ga popolnoma ignorirajte, ko se hvali naokrog s kostjo.
Če ste naveličani tega, da postanete “blazina za žvečenje”, ga prelisičite in mu pokažite točno določeno mesto, kjer lahko v miru grizlja kost (za to, da se prestavi iz vašega naročja, si seveda zasluži tudi nagrado). V pomoč je tudi, če kost iz naročja prestavite na tla in ga pohvalite, če jo naprej žveči tam.
V kolikor si še za to početje največkrat izbere vašo nogo, vam vedno ostane možnost vstati in zapustiti prostor. Po več poskusih bodo pasje pametne glavice vaše početje gotovo razumele.
Maša Pirnat
Vir:
www.cuteness.com
