Naj izberem samca ali samico?

Pogosto je pri izbiri psa pomemben in včasih celo odločilen dejavnik ravno njegov spol. Nekateri posamezniki prisegajo izključno na samice, saj naj bi bile bolj nežne in vodljive, drugi pa imajo raje samce, ker so večji, močnejši, bili naj bi tudi bolj odločni in ker nimajo »ženskih težav«, ki jih predstavnice nežnejšega spola še kako dobro poznamo. K sreči razlika med spoloma pri psih ni tako preprosta, da bi lahko o njej spregovorili tako površno, zato moramo podrobneje preučiti, kako se psi fizično, značajsko in čustveno ločijo po spolu.

Prvi korak pri izbiri psa je najprej pravilna izbira pasme, če se odločamo za pasemskega psa. Velika napaka je, če pri nakupu oziroma posvojitvi psa upoštevamo samo njegov videz, saj nas lahko zavede. Pasma, ki ne ustreza našemu načinu življenja in pričakovanjem, ki jih imamo v zvezi s psom, nam lahko povzroči številne preglavice in pri tem sploh ni pomembno, ali imamo samca ali samico. Zato je predpogoj premišljena izbira pasme in njenega značaja, saj je ta ključnega pomena. Ko smo trdno odločeni, katerega psa si želimo, začnemo razmišljati o spolu – samec ali samica? Nekateri si s tem sploh ne belijo glave, saj natanko vedo, da želijo samo samca ali samo samico. Takšni lastniki psov zatorej ne razmišljajo o spolu, ker imajo celo življenje samo psičke ali pse. Vseeno pa so se tudi oni morali na podlagi nečesa opredeliti, zakaj so izbrali ravno določen spol. Tistim, ki se še odločajo ali imajo bodisi glede samic bodisi glede samcev predsodke, pa bo morda pomagal pričujoči prispevek.

Je s psičko res več skrbi?

Čeprav se tisti, ki se odločajo raje za samca, sklicujejo na to, da je s samico več dela kot s samcem, je vprašanje, ali to res drži. Vsak pes zahteva pozornost na svoj način. V literaturi lahko zasledimo, da pripisujejo samičkam več prednosti kot samcem. So nižje rasti kot samci, velja tudi prepričanje, da so bolj nežne, manj dominantne, posledično manj podvržene agresiji in pretepanju z drugimi psi. Priporočajo jih neizkušenim in manj izkušenim lastnikom, saj naj bi bile bolj vodljive in poslušne, kajti nimajo tako izrazite potrebe po dominaciji kot samci, ki želijo nagonsko dominirati in stremijo k temu, da bi postali vodje tropa. 

Kot njihovo največjo slabost izpostavljajo spolni ciklus, ki zajema gonitve in krvavitve, s katerimi privlačijo samce. Samice dosežejo spolno zrelost nekje med 4. in 18. mesecem življenja. Nedvomno zna biti zelo moteče, če vas oziroma vašo psičko pred vrati bloka ali hiše čaka kopica samcev, ki so lahko zelo naporni in vam onemogočajo sprehode, kakršnih ste bili do takrat navajeni. K sreči se proces gonitve pri njih pojavi le dvakrat letno. Vsem tistim, ki si ne želite vzreje mladičev, svetujemo sterilizacijo v starosti med 5. in 9. mesecem starosti (odvisno od pasme), ki ima številne prednosti: poleg neželene brejosti in kotitve zmanjša verjetnost za nastanek sladkorne bolezni, razvoja tumorjev na mlečni žlezi, prepreči navidezno brejost in laktacijo, rak na jajčnikih in odpravi številne druge zdravstvene težave, ki so jim psičke v nasprotnem podvržene.

So samci res bolj agresivni?

Samci so navadno višji, težji, močnejši in bolj trmasti. Vse navedeno je lahko za nekoga prednost, zaradi katere se bo odločil za samca, nekomu drugemu pa predstavlja pomanjkljivost, ki je lahko problematična zlasti za neizkušene lastnike. Nekateri izberejo samce ravno zato, ker so fizično močnejše postave, zato se jim zdijo bolj primerni za delovne pse ali čuvaje, ki že s svojo podobo drugače vplivajo na morebitne nepovabljene goste. Toda prepričanje, da so samci apriori bolj agresivni, je zmotno. Agresija je pogojena s pasmo in načinom vzgoje, ki je pomemben zlasti v času, ko je pes še mladiček. Drugi posamezniki se odločijo za samca zaradi tega, ker potem nimajo »težav« s krvavitvami in je bojazen, da bo prišlo do nezaželenih mladičkov, odveč, toda po drugi strani so ravno samci tisti, ki tekajo za psičkami in so zato nagnjeni k pogostim pobegom od doma, zato se nikar ne čudite, če ga boste morali iskati po vasi. Medtem ko se samica goni le dvakrat na leto, se nagon samca prebudi vsak trenutek, ko zavoha vonj psičke, ki je v gonitvenem ciklusu. Nekaterim psom deluje spolni hormon močneje in takšni so lahko nenehno spolno vzburjeni, zato lahko lajajo, cvilijo in silijo k neprestanemu sprehajanju, kar je lahko včasih bolj težavno, kot bi si mislili. Poleg tega imajo samci bistveno izrazitejši teritorialni nagon kot psičke, zato tudi z urinom pogosteje in močneje označujejo svoj prostor oziroma teritorij, ki ga bodo navadno ostro branili pred drugimi samci, medtem ko bodo samičke po navadi rade sprejele vsakega pasjega gosta. Sicer je lahko pogosto označevanje prostora velik problem za lastnike psov, ki živijo v stanovanju in nimajo svojega dvorišča. Pospešeno delovanje spolnega hormona pri psu pa lahko vpliva tudi na njegovo prostato – to je še en razlog, zakaj se priporoča kastracija, ki ukine izločanje testosterona in sposobnost oploditve. Kastracija ima veliko pozitivnih učinkov, saj se posledično zmanjša tudi potreba psa po stalnem markiranju, potepanju, naskakovanju psov in predmetov, obenem pa deluje kot preventiva ali terapevtski poseg pri boleznih mod, prostate ali perianalnih tumorjih.

Velja splošno pravilo, da se samec in samica bolje razumeta kot dva pripadnika istega spola. Čeprav se samci navadno slabše razumejo med seboj, so lahko včasih tudi samice zelo agresivne, ko ščitijo svoje leglo ali so v času gonitve, saj so takrat še posebej občutljive. Posebej previdni moramo biti pri samicah večjih pasem, namreč takšni pasji pretepi so lahko zelo nevarni in imajo hude posledice.

Ne iščite slabosti, iščite rešitve!

Seveda pa za vse obstajajo rešitve. Samice krvavijo in s tem privlačijo pse, toda za krvave izcedke imamo primerne pleničke, v tem obdobju pa moramo psičko še bolj skrbno paziti in je ne smemo puščati brez nadzora. Potemtakem ne bo prišlo do neželene brejosti. Po drugi strani pa lahko samca vonj kakšne psičke še tako zelo privlači, a če imamo primerno ograjeno dvorišče, nam ne bo mogel pobegniti in težava bo odpravljena. Navadno so vzroki za težave drugje, le videti jih nočemo. Sicer je tako pri enih kot pri drugih najboljša rešitev kastracija oziroma sterilizacija, ki deluje kot preventiven ukrep in prepreči številne možne bolezni, ki bi se lahko sčasoma razvile. Za vzreditelje sta lahko enako koristna tako samec kot samica, saj potrebujejo oba, zato je najbolj smiselno, če se odločijo kar za par. Prav tako je prisrčen pogled na mlado pasjo družinico, ki je ne tvorijo zgolj mati in mladiči, temveč je poleg tudi oče.

Samci in samice se med seboj razlikujejo tako telesno kakor čustveno, kot se ne nazadnje razlikujemo tudi ženske od moških. Toda vsaka navidezna prednost je lahko obenem tudi pomanjkljivost in obratno – vse je odvisno od posameznika in njegovega stališča ter perspektive, s katere stvar opazuje. Dejstvo je, da lahko – ne glede na spol – vse morebitne pomanjkljivosti odpravimo oziroma vsaj maksimalno zmanjšamo z zgodnjo socializacijo in pravilno vzgojo psa ter jih na ta način pretvorimo v prednosti. Konec koncev je pravzaprav vseeno, katerega spola je vaš štirinožni prijatelj, pomembno je le, da se imata vzajemno rada in sta povezana, kar pomeni, da skrbita drug za drugega. Znanstveniki trdijo, da še nobena študija ni dokazala vedenjskih razlik pri psih, ki bi bile zgolj posledica pripadnosti določenega spola, temveč gre za skupek različnih dejavnikov, ki vplivajo na obnašanje psa, pri čemer je spol le en od številnih drugih faktorjev.

Na koncu poudarimo, da prav vsak pes – ne glede na spol – zahteva, da mu namenimo svoj čas in ljubezen. Brez tega bomo imeli težave z vsemi psi ne glede na pasmo, spol in/ali starost.

[/members_only]

Sanja Berend

Vira: www.bitipas.com in

www.petmd.com/

Objavljeno v trideseti številki revije Kužek