Pasja epilepsija se morda zdi zastrašujoča, a večkrat se jo da nadzorovati s pomočjo zdravil.
Za kaj gre pri epilepsiji?
Epilepsija je pogosta nevrološka motnja, ki jo povzroča nenormalna aktivnost v možganih, ki se pokaže v obliki ponavljajočih se napadov. Najpogosteje se prvih pokaže pri mladih psih, starih do 5 let. Pogosto ni nobenega posebnega vzroka, zakaj se razvije, a nekatere pasme, npr. labradorci, škotski ovčarji, beagli, vižle in šetlandski ovčarji so k njej malo bolj nagnjene. Lahko se tudi pojavlja v določenih družinah. Obstajajo trije tipi epilepsije: idiopatska, ki se pojavi pri psih, starih 6 let ali manj in ni simptom drugih težav. Strukturalna, ki jo lahko povzročijo težave v možganih, npr. zmanjšan dotok krvi, poškodba glave, vnetje, okužba, možganski tumorji, itd.. Tretja pa so reaktivni napadi, ki jih povzroči začasna težava v delovanju možganov, npr. zaradi zastrupitve.
Kaj se dogaja med napadom?
Ponavadi psi doživijo napade, ko so sproščeni; redko se pojavijo med fizično aktivnostjo. Obstajajo različni tipi napadov: Žariščni napadi: ti se pojavijo v eni polovici možganov, simptomi pa vključujejo tresenje glave, trzanje obraza, močno slinjenje, bruhanje ali spremembe v vedenju, npr. nemirnost.
[members_only]Genralizirani napadi: ti se zgodijo v obeh polovicah možganov in se lahko dogajajo sami po sebi ali se začnejo z žariščnim ter postanejo generalizirani. Simptomi generaliziranega napada so lahko npr., da pes nenadoma postane otrpel in pade vstran ter izgubi zavest. Noge mu bodo trzale ali se tresle in lahko o izgubi nadzor nad črevesjem. Napadi lahko trajajo od nekaj sekund pa vse do treh minut. Pogled na psa med napadom je lahko strašljiv, vendar je pomembno ostati miren, saj ne morete storiti kaj dosti drugega, kot da pazite nanj. Ko ima vaš pes napad, ga ne skušajte fizično umirjati ali premikati, saj lahko poškodujete žival ali sebe. Umaknite predmete, ob katerih bi se lahko poškodoval. Če imate druge pse, jih umaknite stran, saj se tudi oni lahko vznemirijo ob pogledu na prijatelja v težavah. Po napadu bo pes morda vstal in se obnašal, kot da se ni nič zgodilo ali pa se bo zdel zmeden.
Diagnoza
Vaš veterinar lahko posumi na epilepsijo, če ima vaš pes več kot dva napada v več kot 24 urah. Pametno si je zabeležiti čas, ko je vaš pes imel napade, da bi videli, če se pojavlja kakšen vzorec v pojavljanju, in koliko časa trajajo, saj bodo taki podatki pomagali veterinarju pri diagnozi. Če je mogoče, psa med napadom posnemite, saj bo tudi tak posnetek v veliko pomoč. Poskušajte se spomniti kakršnegakoli nenavadnega vedenja svojega psa v kratkem času pred napadom, npr. delanje plavalskih gibov, tresenje ali žvečenje.
Veterinar bo morda naročil razne preiskave, denimo rentgensko slikanje, skeniranja, krvne teste, itd., da izključi druge možne vzroke za napade, denimo možganski tumor.
Zdravljenje in prognoza
Ponavadi epilepsija ni ozdravljiva, v mnogih primerih pa jo lahko nadziramo z dajanjem pravih zdravil in vaš pes bo vseeno lahko imel normalno življenje. Obstaja mnogo tovrstnih zdravil, ki bodo zmanjšala pogostost napadov in izboljšala kakovost življenja psa. Dober veterinar se bo potrudil, da najde najbolj ustrezno za vašega psa. Zelo pomembno je, da psu daste pravo količino zdravila vsak dan ob istem času. Čeprav bodo zdravila lajšala simptome, bo pes verjetno občasno vseeno doživel napad.
[/members_only]Katja Pavlič
VIR: Your Dog, marec 2018, 38- 40
