Človekov najboljši prijatelj je nam pasjeljubcem za petami praktično ves čas, kadar je to le mogoče. Kljub temu da sta človek in pes skovala močno navezo, sta si podobna, skupaj počneta ogromno stvari, pa moramo vedeti, da človeška hrana ni primerna za našega prijatelja. Pes je postal naš sostanovalec in je pogosto prisoten tudi med našimi obedi. Kljub temu da s svojim prijaznim pogledom in mahavim repkom prosi za grižljaj dišečega kosila, moramo vedeti, da mu s tem naredimo več škode kakor koristi.
Ostanki hrane, pa tudi če jih je zelo malo, ne smejo končati v posodici našega psa. Človeška hrana je za psa preveč začinjena in predelana, zato jo pes težje prebavi, lahko pa hkrati povzroči razdraženje želodca in druge nevšečnosti.
[members_only]Za psa je pomembno, da uživa hrano, katera je primerna njegovi starosti, pasmi, dolžini dlake in njegovim potrebam. Tovarniško pripravljena hrana, največkrat briketi, vsebujejo vse sestavine pomembne za normalen razvoj psa. Te snovi so v optimalnem razmerju ter z vsemi potrebnimi vitamini in minerali. Kvalitetna prehrana za pse je nadzorovana s strani strokovnjakov, ki se ukvarjajo s hrano, namenjeno psom, hkrati pa je točno predpisano, koliko le-te mora pes neke teže zaužiti na dan.
Zelo težko je v poplavi izdelkov izbrati pravo hrano za vašega psička. Pomembno je, da se pes po obroku dobro počuti, nima prebavnih težav, ima svetlečo dlako ter da mu hrana tekne.
Zmote o prehrani psov
V medijih zasledimo ogromno dejstev o pasji prehrani in o pravilnem hranjenju mladičev. Eden od njih je, da surova jajca skrbijo za močno, lepo in sijočo pasjo dlako. Surova jajca vsebujejo visoko kakovostne hranljive snovi, vendar je v beljaku tudi avidin, kateri razgrajuje vitamin H, zato ta nima popolnega učinka na dlako in kožo. Kdaj pa kdaj sicer lahko psu damo surov rumenjak ali pa kuhano jajce.
Naslednja zmota je ta, da je pogosto menjanje hrane za psa pozitivno. Prepogosto menjanje lahko povzroči težave s prebavili, alergične reakcije ali pa razdražen želodec.
Praviloma je dobro, da psa navadimo na obrok ob določenem času. Medicinsko gledano je vseeno, kdaj pes dobi obrok, vendar pa v kolikor psa navadimo na neko uro, lahko pes postane nemiren, če v njegovi posodi ob tej uri ni hrane.
Pes mora, glede na starost, na dan dobiti različno število obrokov. Vzreditelji bodo mladiča na začetku hranili šestkrat, kasneje štirikrat na dan. Ko gre pes v roke novemu lastniku, nekje pri dveh mesecih, dobi pes praviloma tri obroke na dan, kasneje le še dva.
Odrasli psi lahko dobijo le en obrok na dan, mnogi veterinarji pa priporočajo, da tudi pri odraslem psu dnevni obrok razdelimo na dva dela.
Torej, pasja filozofija glede prehrane je dokaj preprosta, v kolikor pes nima težav z alergičnimi reakcijami. Psu moramo zagotoviti kvalitetno hrano z vsemi pomembnimi hranljivimi snovmi, hkrati pa mora biti čas za hranjenje psu ljub del dneva.
[/members_only]Nina Merkužič
