Zakaj sta cepljenje psov in odstranjevanje zajedavcev tako zelo pomembna?

pomen-odrstanjevanja-zajedavcevSestavek zajema le del širšega področja, ki ga označujemo z oznako »preventivni zdravstveni program« za pse. Ta obsega redne veterinarske preglede, spremljanje telesne teže, odpravljanje notranjih in zunanjih zajedavcev, cepljenje, svetovanje lastniku o prehrani, negi in obnašanju živali ter seznanitev z najpogostejšimi obolenji.

Na splošno zamisel cepljenja ljudi in živali proti kužnim boleznim sega mnogo let nazaj. Temelji na bazičnih raziskavah Pasteurja in Jennerja iz sredine 19. stoletja, ki sta prva razvila cepivo proti antraksu, steklini in črnim kozam. Tako so cepiva danes najpogostejša oblika zaščite ljudi in živali proti najnevarnejšim infekcijskim boleznim. Prav s cepljenjem sta medicina in veterina izkoreninili nekatere najsmrtonosnejše bolezni za ljudi in živali.

Osnovno načelo cepljenja je, da z vnosom neškodljivega antigena telo spodbudimo k imunskemu odgovoru, ki bo pozneje uničil povzročitelja bolezni, še preden bo ta lahko povzročil bolezen. Telo po prvem vnosu antigena najprej odgovori z večjo sintezo interferona, nato pa se začne tvorba specifičnih protiteles, tako imenovanih imunoglobulinov M in G. Po drugem vnosu cepiva se predvsem poveča količina IgG, ki predstavljajo začasno ali trajno zaščito pred določeno boleznijo.

Tabela 1: Prikaz nastanka protiteles glede na čas cepljenja in vpliv protiteles, ki jih mladič dobi iz materinega mleka.

Tabela 1
Shema prikazuje vpliv mleka cepljene psice na proizvodnjo specifičnih protiteles v mladičku. Iz te je razvidno, da je treba mladiča necepljene matere prvič cepiti okoli 6. tedna, mladiča cepljene matere pa nekoliko pozneje, okoli 8. tedna starosti.
Pri proizvodnji cepiva je najpomembnejše zmanjšati patogenost povzročitelja ob hkratni ohranitvi njegove imunogenosti. Glede na obdelavo povzročitelja ločimo mrtve (inaktivirane) in žive (atenuirane) vakcine.

Mrtve vakcine pridobivajo z uničenjem virulentnosti povzročitelja, lahko pa tudi spremenijo antigene lastnosti in so zaradi tega manj uspešne. So dražje in varnejše.
Žive vakcine pridobivajo s pasažami različnih gostiteljev, s čimer jim zmanjšajo patogenost in hkrati ohranijo antigene lastnosti. So cenejše in izzivajo boljši imunski odgovor.
V zadnjem času se na trgu, zaradi zelo hitrega razvoja biotehnologije, pojavlja tretja skupina cepiv, tako imenovane rekombinantne oziroma DNA vakcine. Te delujejo na subcelularnem nivoju, so zelo varne, njihovo učinkovitost pa še testirajo. V prihodnosti bodo prav gotovo predstavljale pomembno prednost pri zaščiti družnih živali.

Da bi dosegli čim močnejši imunski odziv organizma na cepivo in s tem zaščito živali pred kužno boleznijo, moramo ob cepljenju psu odstraniti zajedavce, saj ti slabijo imunski sistem. V pričujočem sestavku se omejujem le na razlago odprave notranjih zajedavcev, seveda pa je prav tako pomembno tudi odpravljanje bolh (ki so vmesni gostitelji trakulje) in klopov (ki so prenašalci klopnih bolezni).

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

mag. Izidor Trstenjak, dr. vet. med.

 

Objavljeno v sedemnajsti številki revije Kužek