Znano je, da pogovor med staršem in otrokom oziroma dojenčkom krepi vezi med njima. No, mnogi skrbniki psov gledajo na svoje hišne ljubljenčke kot na svoje otroke. Če ste skrbnik kakšnega štirinožnega kosmatinca, ste se morda že kdaj vprašali, ali pogovor med vami in njim ustvarja enak učinek, kot med odraslim človekom in otrokom?
Nedavna raziskava na to temo razkriva zanimive ugotovitve. Vsak od nas, skrbnikov psov, je navajen svojega kužka z zelo visokim tonom in na otroški način spraševati: “Kdo je priden fant/punca?” Lastniki psov to počno instinktivno, ker se počutijo prav tako navezane na svoje pse, kot nekateri na svoje otroke. A kakšen vpliv ima tak otroški pogovor na vašega kužka? Raziskovalci na univerzi v Yorku v Združenem kraljestvu so začeli raziskovati, ali tako imenovani pasji govor izboljša povezavo med kužki in ljudmi in še posebej ali je koristen za pse. Ugotovili so, da je tak način govorjenja; hiter, ritmičen in z visokim tonom, značilen za lastnike psov v zahodnem svetu. Znano je, da na tak govor reagirajo prav vsi kužki, ne glede na starost, bolje pa se nanj odzovejo starejši psi, ki že poznajo nekatere besede in ukaze.
[members_only]Za študijo so raziskovalci izvedli dva eksperimenta, v katerih so ljudje sodelovali s svojimi kužki. V prvem delu so testirali govor, kakršnega uporabljamo odrasli v pogovorih in govor, ki ga uporabljamo za pse in dojenčke. Slednji je bil prilagojen za pse, tako glede na vsebino ( »Kdo je priden pes« in »Ali gremo na sprehod?« ter »Prinesi žogo« ), kot tudi glede na intonacijo. Nasprotno, pa je govor, kot ga uporabljamo odrasli, vseboval stavke kot so: »Sinoči sem šla v kino«, »Včeraj je bil lep dan«, povedane v »normalnem« tonu glasu. Pasja pozornost pri obeh stavkih je bila merjena med obema tipoma govora. Po tem, ko so jih psi slišali, so jih povabili, naj izberejo s katerim zvočnim zapisom bi raje sodelovali (se pravi, ali so se pomaknili k levemu zapisu glasu in zvočniku – odrasli ton, ali desnemu – pasji ton). Tako je prvi eksperiment razkril, da so se psi močno nagibali k tonu glasu, ki je bil usmerjen v pse. Vendar je vseeno obstajala možnost, da so se psi k temu tonu glasu nagibali zgolj zaradi same intonacije in vsebina ni imela nobene zveze s tem.
V drugem poizkusu pa je bila vsebina poskusa zamenjana, tako da so bili stavki namenjeni psom izgovorjeni v odraslem tonu in obratno. Dognali so, da bi odrasli psi bolj verjetno želeli interakcijo in preživljanje časa z govorcem, ki je uporabljal govor usmerjen h kužkom, z vsebino povezano z kužki in besedami, ki jih poznajo – sprehod, gremo, palica, žoga, igra, prinesi… Manj pa so kužki želeli interakcijo s tistimi, ki so uporabljali govor, usmerjen v odrasle, brez vsebine, povezane s kosmatimi hišnimi ljubljenčki. Ko pa so premešali obe vrsti govora in vsebino, psi niso pokazali nobene prednosti enega zvočnika nad drugim. To nakazuje na to, da je za odrasle pse najbolje, da poslušajo govor usmerjen na kužke z vsebino in besedami, ki jih poznajo. Zatorej je prav, da se svojimi kužki pogovarjate, kot bi se s svojimi otroki, saj to dejansko krepi vezi med vami in spodbuja pse, da se počutijo bolj ljubljene in sprejete.
[/members_only]Drobne Deja
Viri:
