Ustna higiena vašega ljubljenca

Nakupa malih živali, naših ljubljencev – psov in drugih živali se lastniki zelo veselijo, saj so mladiči sprva zelo igrivi in nedolžno razposajeni. Zelo hitro pride do socialnih vezi med lastniki in njihovimi živalmi, in ta odnos je eden najbolj hvaležnih odnosov v življenju. Lastniki se danes tega zelo zavedajo in v želji k izboljšanju tega odnosa iščejo čim več informacij, ki bi jim pri tem pomagale. Tu se najprej obrnejo na vzreditelja in po prihodu živali v njihovo družino na svojega veterinarja, kasneje pri socializaciji pa jim pomagajo tudi inštruktorji v pasji mali šoli. V želji k izboljšanju odnosa med psom in lastnikom ter zagotovitvi dolgega in zdravega življenja svojih ljubljencev pa vsekakor pripomore razumevanje bioloških potreb in nege psa ter zagotavljanje zdravstvenega varstva živali.

Veterinarji opažamo, da lastniki pri negi živali še vedno posvečajo premalo pozornosti ustni higieni njihove živali. Dobra ustna higiena, ki jo izvaja lastnik živali, je tudi predpogoj dobre kakovosti in dolge dobe življenja njihove živali.

Pregled ustne votline je obvezni del kliničnega pregleda živali, ki ga opravi veterinar že pri prvem obisku mlade živali. Takšen klinični pregled ustne votline sestavljajo ocena splošnega zdravstvenega stanja, kjer lahko odkrijemo znake resnih sistemskih obolenj. Pri pregledu glave se oceni simetrija skeleta, bolezni obrazno-čeljustnega predela kože, funkcioniranje čeljustnega sklepa, pregled oči, ustnic in vseh področnih bezgavk ter slinskih žlez, pregled raznih oteklin, mehkih ali trdih tkiv, smrad in ocena ugriza. Nato sledi pregled ustne votline, ki je sestavljen iz dveh stopenj: začetnega pregleda – žival pregledamo v ambulanti brez pomiritve ali v času pomiritve, in končnega pregleda – po opravljenem posegu pregledamo in posredujemo nadaljnja navodila lastniku.

Obzobno tkivo tvorijo dlesen, pozobnica, cement in alveolarna kost. Vsi skupaj sestavljajo obešalni aparat ali parodoncij zoba. Bolezen, ki prizadene obzobno tkivo, se imenuje paradontalna bolezen. Glavni povzročitelj vnetja obzobnih tkiv so bakterije v mehkih zobnih oblogah, ki jo imenujemo plak. Le-ta je rumeno-siva obloga in je prilepljena na površino zob in ustne sluznice. Vnetje se z nabiranjem oblog iz dlesni širi v preostala obzobna tkiva, kar lahko vodi v izgubo zob. Glede na lego plaka ločimo supragingivalni (nad dlesnijo) in subgingivalni plak (pod dlesnijo). Vnetju dlesni in paradontozi so podvrženi pacienti z zmanjšanim imunskim odgovorom in/ali vnetjem ustne votline zaradi sistemskih bolezni (uremia, diabetes, kronična odpoved jeter, okužba s calici virusom, FelV, FIV in drugo). 

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Tomaž Pust, dr. vet. med.

 

Objavljeno v tretji številki revije Kužek