Končno je vreme lepše, prav tako pa so tudi temperature vse prijetnejše. Skozi vrata ambulante je vstopila družina z angleškim buldogom, vsa zaskrbljena, ker pes ne pride do zraka in obupano lovi sapo. Usta ima na široko odprta, čisto rdeče sluznice in komaj stoji na nogah.
Veterinarka je psa skrbno pregledala in ugotovila, da ima temperaturo 41 stopinj Celzija in slaboten pulz, kar pomeni, da je bil pes v šoku in pregret. Diagnoza je lahko poleg hude okužbe tudi toplotni udar, vendar so lastniki povedali, da je pes naenkrat tako začel dihati, prej pa je bil povsem zdrav. Veterinarka je lastnike še vprašala, če je bil pes kje na soncu, vendar so lastniki to zanikali. Po pogovoru sta hčerki priznali, da sta na hitro po nekaj skočili in psa za kratek čas pustili v avtu. Zunaj res ni bilo nobene pripeke in bi bilo res čudno, da bi se pes pregrel.
Pa vendarle je prišlo do toplotnega udara. Tudi pri zmernih temperaturah je dovolj, da je pes, ki je podvržen k temu, dobil toplotni udar. (Temperatura v parkiranem avtu na soncu lahko doseže tudi čez 60 stopinj Celzija.)
[members_only]
Hipertermija je stanje, ko se telesna temperatura dvigne nad normalno.
Normalna telesna temperatura pri psu je od 38 do 39 stopinj Celzija, če jo merimo rektalno (s termometrom od dva do tri centimetre globoko v anusu). Hipertermija lahko nastane zaradi vnetja v telesu, na primer bakterijske okužbe, temu rečemo, da ima pes vročino.
Hipertermija pa lahko nastane tudi zaradi stanj, ki niso vneta, pa tudi zaradi prevelike telesne dejavnosti, prevelike količine ščitničnih hormonov in poškodbe hipotalamusa (del možganov, ki uravnava telesno temperaturo).
Tip hipertermije je tudi maligna hipertermija. To pomeni, da mehanizmi uravnavanja telesne toplote v telesu ne delujejo normalno. Do tega privede mutacija gena, ki uravnava metabolizem kalcija v telesu. Pasme, kot je na primer labradorec, so temu najbolj podvržene. Podvrženi psi odreagirajo s povišano temperaturo predvsem na stres ter določene snovi v hrani in zdravilih, na primer na kofein in določene anestetike (na primer halotan, ki ga ne uporabljamo več). ČE JE PREVEČ TEKSTA, LAHKO TA DEL SPUSTIMO
Do toplotnega udara pride, ko normalni mehanizmi uravnavanja toplote ne zmorejo več ohladiti telesa zaradi previsokih temperatur. Temu so podvrženi predvsem psi. Lahko prizadene vse pasme različnih starosti, vendar so labradorci ter dolgodlake in kratkogobčne pasme temu bolj podvržene. Toplotnemu udaru so bolj podvrženi mlajši psi kot starejši.
Toplotni udar je pregretje organizma. Telesna temperatura doseže 41 stopinj Celzija in več.
Znaki, da ima pes toplotni udar, so pospešeno dihanje, rdeče sluznice, slinjenje, lahko tudi bruhanje, zanašanje zadnjih nog zaradi slabosti, pospešeno bitje srca, mišični krči, veslanje z nogami, šok, izguba zavesti, koma in smrt.
Pri toplotnem udaru lahko pride do poškodb notranjih organov – poškodbe jeter, akutne odpovedi ledvic, nabiranja tekočine v pljučih in možganih, poškodbe srčne mišice in skeletnih mišic.
Znaki toplotnega udara:
pospešeno dihanje,
rdeče sluznice,
slinjenje,
bruhanje,
zanašanje zadnjih nog zaradi slabosti,
pospešeno bitje srca,
mišični krči,
veslanje z nogami,
šok,
izguba zavesti,
koma in
smrt.
Prva pomoč
Psa čim prej ohladimo. Polivamo ga z mlačno vodo, ovijamo v mokre brisače, mu ponudimo vodo za pitje (vode mu ne vlivamo v gobec). Voda mora biti hladna (mlačna), a ne ledena, ker ledena povzroči krčenje žil na površini in posledično zadrževanje toplote v telesu, tako da je učinek ravno nasproten. Pazimo, da psa s polivanjem vode ne prestrašimo. Telesno temperaturo psa moramo med ohlajanjem spremljati vsakih pet minut. Ko doseže 39 stopinj Celzija, ga nehamo ohlajati, ampak obrišemo in temperaturo merimo naprej.
Psa obvezno peljemo k veterinarju, da preveri, ali je prišlo do poškodb notranjih organov oziroma motenj v strjevanju krvi. Na podlagi izvidov bo predpisal ustrezno zdravljenje, lahko pa se zgodi, da mora pes nekaj dni ostati pri veterinarju.
Za pse, ki so doživeli toplotni udar, je bolj verjetno, da ga bodo še kdaj, zato je zelo pomembno, da ga poskušamo preprečiti.
Tvegani dejavniki:
- nagnjenost k toplotnemu udaru ali že doživet toplotni udar;
- zelo mlad ali zelo star pes;
- neprilagojenost klimatskim razmeram (na primer dolgodlaki psi, polarni psi v vročem geografskem območju);
- debelost;
- bolezen srca ali pljuč;
- povečana raven ščitničnih hormonov;
- kratkogobčne pasme;
- gost kožuh;
- dehidracija, pomanjkanje vode.
Preventiva
Psa ne puščajte v vročem avtomobilu!
Zunanji psi naj imajo vedno na voljo senco in vodo.
Dolgodlakim psom skrajšajte dlako.
Psa zmočite z vodo ali ga pokrivajte z mokrimi brisačami.
Psa ne vodite na sprehod v najhujši vročini, še manj na tek.
Notranji psi naj bodo v najhladnejšem delu hiše.
Kratkogobčni in starejši psi s popuščanjem srca ali okvaro dihal naj bodo v najhladnejšem delu hiše ali v klimatiziranih prostorih.
Pazite na svoje štirinožne prijatelje v teh vročih dneh, ki so pred nami, in skupaj z njimi uživajte v poletju.
[/members_only]
Mateja Plevnik, dr. vet. med.
Objavljeno v osemnajsti številki revije Kužek
