Med ljubitelji ameriških pitbulov (v nadaljevanju APBT) se pogosto uporablja beseda »game« ali »game-breed«[1], ko se razpravlja o pasmi. Vendar, kaj točno ta izraz predstavlja? Ali je to izraz, ki je pravilno uporabljen izključno v povezavi z nezakonitimi pasjimi boji in kot tak izraz, ki ga ne bi smel uporabljati noben vzreditelj APBT, ki spoštuje zakon? Ali je morda to izraz, ki se ga lahko pravilno uporablja za označevanje lastnosti različnih pasem psov? Pravilen odgovor ni en sam in je precej širok: Izraz game pomeni različne stvari različnim ljudem in se uporablja v različnem smislu pri različnih pasmah.
Ljudje, ki so vključeni v krut svet pasjih bojev, so mnenja, da je APBT edina pasma psov, ki premore »game« v pravem pomenu besede, nekateri celo poimenujejo pasmo american game dog.
V njihovih očeh se izraz game nanaša na prirojeno željo enega psa, da prečka pit (ring, v katerem se borita psa) z namenom, da pokonča drugega psa, kljub hudim bolečinam, izčrpanosti ali poškodbam. Končni cilj tistih, ki vzrejajo borilne pse, je »dead game« pes, kar pomeni psa, ki bo kljub dolgo trajajoči borbi še vedno nadaljeval »scratch« preko pita, ko je od svojega lastnika pozvan, da to stori, čeprav medtem umira zaradi vročinske izčrpanosti, notranjih poškodb, je v šoku, z zlomljenimi nogami, zdrobljeno nosno votlino ali drugimi življenjsko ogrožajočimi stanji, ki povzročijo njegovo smrt v samem pitu ali roku nekaj ur po boju.
Pes, ki pokaže tako stopnjo odločnosti in vztrajnosti, je game in dejstvo je, da tako mero poguma in odločnosti poseduje izključno APBT. To, da pes še vedno prečka pit proti svojemu nasprotniku, kljub temu da ve, da bo umrl, in ima polomljene vse noge, terja od psa posebno vrsto poguma. Točno to je lastnost, ki je najbolj spoštovana in cenjena pri vzrediteljih, lastnost, ki jo imajo pravi, game-bred APBT, zapisano v genih; to je dediščina pitbula – zmagaj ali izgubi »pravilno«.
Ampak, ali se gameness res nanaša le na krute spopade živali za njihovo lastno življenje? Še posebej borba psa z drugim psom enake teže? Ali pa ima gameness morda tudi širši pomen?
Standardna slovarska opredelitev za game bi bila: junaški in neustrašen v duhu, z veliko željo soočiti se z novim izzivom; odločen. Izraz »bulldog« se pogosto uporablja v slovarski opredelitvi za nepopustljiv. Ta povezava buldoga, z neustrašnostjo in trdno odločnostjo, sega v dni »bull-baitinga« (napadanje – borbe z biki). Na začetku so bili buldogi pomočniki mesarjev, ki so jih imeli za pomoč pri obvladovanju pobesnelih živali. Psi, težki od dobrih 15 do 35 kg, so morali zgrabiti za nos veliko večje bike in se tam držati kljub hudemu opletanju bika z glavo, ker ga je pes seveda razjezil in mu povzročil bolečino. Izjemne fizične sposobnosti in edinstvena želja, da – kljub temu da visi na robu gotove
smrti ali poškodbe – dokonča svoje delo in ustavi oz. zadrži bika na mestu, so postale zaščitni znak delovnega buldoga. Ta žilavost je še danes vidna v »tipskih« ameriških pitbulih, najneposrednejših potomcih srednjeveškega buldoga.
[members_only]
Pasjeborci pogosto omalovažujejo prvotni namen bulldogov kot tak, ki ne dokazuje, da so psi imeli gameness, ker bik ni grizel psa. Vsekakor pa je bik s svojo ogromno premočjo v velikosti, moči in masi več kot nadoknadil to, da psa ne grize, vendar ga »kaznuje« na drugačen način. V pasjem boju, v katerem se borita dva psa popolnoma enake mase, pride do resnih poškodb ali smrti v pol ure ali več (če sploh pride do tega), bik pa je lahko z enim udarcem kopita psa onesposobil ali ubil. Ko enkrat uvidimo, da je sila, s katero bik meče psa naokoli, tako ogromna, da lahko bik s svojimi rogovi dvigne s tal tudi konja, nam je jasno, da so borbe psov z biki bile za pse zelo zahtevne in predvsem, da niso bili psi tisti, ki so prizadejali največje poškodbe biku, temveč obratno.
V pasjih bojih pa je pes lahko označen za zmagovalca, championa; označen je lahko tudi za psa, ki je game – na podlagi tega, da je premagal drugega psa točno iste mase. V resnici se velikokrat zgodi, da so nekateri psi takega sloga, da se nikoli ne pokaže, ali so zares game. Taki psi imajo vzdevek barnstormer, to pa pomeni, da ima pes zelo agresiven stil, močan, težak ugriz, ki lomi kosti, ali kakšno drugo značilnost, ki zelo hitro onesposobi nasprotnika in se ravno zaradi tega, ker tak pes nikoli ni v podrejenem položaju, ne pokaže, če je res dovolj game, da bi se boril, tudi če bi moral to početi dlje časa iz slabšega položaja proti močnejšemu in večjemu psu. Pes lahko postane champion in se smatra za game, tudi če premaga pse, ki se komajda borijo nazaj oziroma preskočijo ograjo pita, da ubežijo nasprotniku. Verjetno bi se tudi lastniki srednjeveških buldogov nasmehnili ob misli, da so taki današnji prvaki game, če bi jih primerjali z njihovimi psi.
Je junaški in nepopustljiv v duhu, tudi odločen. Game je opredeljen tudi kot pripravljen, pripravljen na, pripravljen za, pripravljen nekaj narediti, še posebej novega ali nenavadnega, z željo po novih izzivih.
Game ni nikjer opredeljen kot pripravljenost ubiti drugega psa. Dejstvo je, da so se pitbuli skozi stoletja ljudem prikupili ravno zaradi te svoje lastnosti, zaradi velike pripravljenosti za kakršnokoli delo.
Lahko bi, precej prepričljivo trdili, da je ameriški pitbul najbolj game (v katerikoli izmed opredelitev besede) pasma psov – pa vendar bi bilo neumno trditi, da nobena druga pasma ne dokazuje lastnosti pripravljenosti, nekaj storiti, reševanja problemov in junaštva. Najboljši predstavniki vseh delovnih pasem dokazujejo spoštovanja vreden gameness pri opravilih, za katera so bili vzrejeni.
Ameriški pitbul kot pasma – tako kot vse pasme psov – je proces v teku, spreminja se z modnimi muhami in razpoložljivim delom. Vendar je jedro buldoga preprosto: pes, ki se oprime dela, ki mu ga zada človek, in to počne s pogumom in vztrajnostjo. Pes ne pozna razlike med dobrim in slabim.
Kot »grabilci« velikih, nevarnih živali so si nedvomno prislužili spoštovanje ljudi, ki so njihovemu pogumu in brezhibni vztrajnosti zaupali svoje življenje.
Kot pomočnik mesarja je bil dejanski junak skupnosti, ko je reševal življenja in premoženje pred pobesnelo živino. Pozneje, ko ga je pri nadzorovanju pobeglega bika zagledal angleški kralj, so se odločili, da bodo iz tega naredili zabavo za aristokrate. Njegovo delo postale krute borbe z biki in medvedi. Postal je priljubljen pri množicah in vse več ljudi se je odločalo, da se bodo tudi sami preizkusili v vzreji in »športu«. In takrat je APBT padel v roke tudi ljudem z zelo nizko moralo. Ko so bile borbe z biki in medvedi prepovedane, so začeli pse uporabljati za borbe z njimi enakimi psi in žal je tako APBT postal predvsem orodje v rokah kockarjev.
Ne glede na to, katero delo opravlja, si je APBT s svojim veselim karakterjem, pozitivnim odnosom do življenja in prijaznostjo do ljudi pridobil veliko prijateljev. Medtem ko so nekatere druge delovne pasme izumrle, ko ni bilo več potrebe po njihovem delu, pa je ameriški pitbul še danes nedvomno eden izmed najbolj priljubljenih pasem v Ameriki, čeprav je njegovo »delo« krut zločin in kaznivo dejanje v večini zveznih držav.
Današnji vzreditelji so soočeni z zahtevnim izzivom ohranjanja pasme; da ne bi postal »samo še en pes«, vendar mu morajo vseeno pomagati postaviti nezakonite pasje borbe v preteklost, da se pasmo končno neha v javnosti označevati kot »nevarno«.
Tako kot APBT ni prenehal biti pravi »bulldog«, ko je bilo njegovo tisočletje nadzorovanja bikov pri koncu, ne bo prenehal biti »bulldog«, ko je pri koncu njegovih dvesto let pasjih borb – če vzreditelji ne pozabijo, da definicija lastnosti gameness ne pomeni želje po ubijanju drugih psov, temveč pripravljenost storiti karkoli, še posebej nekaj težkega, zahtevnega ali nenavadnega.
[1] Game-bred – selektivno vzrejani psi, s poudarkom na selekciji za gameness – vsi predniki so morali izkazati, da posedujejo lastnost.
[/members_only]
