Redke barve znotraj določenih pasem postajajo vse bolj zaskrbljujoč in naraščajoč trend. Ta modni krik ni nič novega, a dobiva zalet in lahko pomeni zaton nekaterih pasem zaradi nevednosti oz. ignorance tako vzrediteljev kot lastnikov oz. kupcev.
Registrirane kinološke organizacije ne dovoljujejo nekaterih barv pri določenih pasmah. Mnogokrat so določene vrste obarvanosti pri nekaterih pasma redke z dobrim razlogom. Za seboj namreč lahko potegnejo resne zdravstvene težave za psa.
To pa ne zato, ker bi bile nove ali s skritega gena, ki se je nenadoma pojavil, ampak zato, ker dokazano na tak ali drugačen način škodijo pasmi.
Tako, denimo, pri francoskih buldogih popolnoma beli ali črni psi brez sledov tigraste nosijo gen za gluhoto in imajo lahko modrooke mladiče z očesnimi težavami. Jetrna in čokoladna barva, ki ju pogosto videvamo pri labradorcih, ki zaradi tega nimajo težav, lahko pri francoskih buldogih vodi do rumenookih psov z zgodnjo slepoto in juvenilno očesno mreno. Prav tako ima nepravilna vzreja lahko hude posledice pri forsiranju parjenj marmorinano obarvanih psov, ki so moderni pri nekaterih pasmah. Noben lastnik se ne želi spopadati s hudimi zdravstvenimi težavami pri svojem psu. Te ne bi smele prizadejati nedolžnih živali le zato, ker rejci želijo prodati živali kratkotrajno moderne barve ali, ker ljudje želijo mladiča zanimivega izgleda. Dober vzreditelj ne bo nikdar tvegal zdravja psa, dober lastnik pa je odgovoren, da se pouči o pasmi, ki ga zanima. Pomembno je vedeti, da se ista barva pri različnih pasmah izraža na drugačne načine, zato ima pes iste barve neke pasme lahko težave, pri drugi pasmi pa je ta barva običajna in ne prinaša zdravstvenih tveganj. Poglejmo si nekatere barve, ki lahko ob neustrezni genetski kombinaciji, zaradi katere so nastale, pomenijo težave za psa.
Dvojno marmorirana (angl. double merle):
Homozigotni oz. dvojno-marmorirani psi so psi z dvema kopijama gena za marmorirano barvo dlake. To lahko ovira tvorjenje pigmenta, zato imajo taki psi po večjih površinah telesa malo ali nič pigmenta v dlaki in koži. Ta pa je na določenih predelih nujno potreben, zato njegovo pomanjkanje lahko vodi do težav.
Gen za marmorirano dlako, če gre za homozigote, lahko povzroči tudi deformacije oči, denimo neenakomerno oblikovane ali zamaknjene zenice, nenormalno majhne oči (mikroftalmija) idr. manj vidne težave, ki povzročajo slepoto in slabovidnost.
Bela barva:
Psi z veliko bele barve zaradi homozigotnega alela za lisastost kot npr. bulterierji, bokserji in dalmatinci, imajo prav tako lahko nekaj enakih težav kot dvojno-marmorirani psi, še posebej gluhost. Slednjo povzroča pomanjkanje pigmenta v določenih delih notranjega ušesa in je lahko unilateralna (le na eno uho) ali bilateralna (na obe ušesi). Pogosta je trditev, da so psi z belimi ušesi vedno gluhi, vendar pigment oz. pomanjkanje le-tega na zuinanjem sluhovodu še ni pokazatelj gluhosti. Torej je tudi pes z obarvanimi ušesi lahko gluh in obratno.
Pomanjkanje pigmenta kjerkoli na koži lahko povzroča povečano občutljivost na sonce, sploh na bolj izpostavljenih delih, kot so uhlji ali nos.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Katja Pavlič
