Danes obstaja veliko različnih pasem mastifov, vključno z velikim nemškim mastifom, tibetanskim mastifom, angleškim in italijanskim (neapeljskim) mastifom ter francoskim mastifom. Znanstveniki si niso enotni, kako bi naj mastifi nastali. Mnogi verjamejo, da so vsi mastifi nastali iz istega psa, najverjetneje na jugu Evrope. Medtem ko je priljubljeni angleški mastif ogromen pes, se pasme celinskih mastifov močno razlikujejo po velikosti. Pa poglejmo, ali je to naključje in ali obstajajo med njimi še kakšne druge razlike.
[members_only]
Angleški mastif
Pasmo včasih imenujejo samo mastif. Je velik, ogromen pes. Moški mastif v višino preseže 75 cm in tehta okoli 90 kg. Samice so nekoliko manjše, z okoli 70 cm višine in približno 70 kg. Angleški mastif ima veliko, kvadratno glavo. Dlaka je kratka in enostavna za vzdrževanje. Barva dlake lahko vključuje bež, svetlo rumeno, tigrasto, srebrno in marelično barvo. Življenjska doba je med 10 in 12 let. Pasma je znana, da ne laja in ne opozori, preden napade. Običajno so to velikani z nežno dušo. So družabni in dobri čuvaji. Domneva se, da bi se naj predniki angleških mastifov borili proti Rimljanom v 1. stoletju pr. n .š. Danes so mastifi ena od ranljivih avtohtonih pasem v Združenem kraljestvu, kjer spodbujajo njihovo posvojitev, da bi dvignili njihovo število.
Francoski mastif – Bordojska doga
Kot ena pasma sta bili ti dve pasmi priznani šele leta 2008. V povprečju visok 66 cm in težek 62 kg je tudi bordojska doga velik pes. Razlika med angleškim in francoskim mastifom je v tem, da v primeru slednjih ni večjih razlik v višini in teži med samci in samicami. Francoski mastif je idealen za lov in pašo ter varovanje črede. Pasma se je pojavila pred 14. stoletjem in je poznana kot prednik bulmastifa. Barva dlake se spreminja, od temne do svetle, z možnimi rdečkastimi poudarki. Od angleškega in španskega mastifa, se razlikuje po tem, da ima krajšo dlako in je manjši od večine mastifov.
Španski mastif
Tudi španski mastif sodi pod velike, lahko bi rekli orjaške pasme. V povprečju namreč doseže okoli 77 cm višine in tehta približno 50 kg. Dlaka je daljša kot pri ostalih mastifih. Barve, ki se pojavljajo so rumena, rdeča in tigrasta, tudi črna barva. Španske mastife so sprva vzrejali v severozahodnih predelih Španije – v regijah Leon, Cantabria in Zamora. Za razliko od francoskega mastifa, ki je predvsem pastirski pes in angleškega mastifa, ki je primeren za varovanje, je bil španski mastif vzgojen za obrambo premoženja in živine pred nevarnimi plenilci. Obstajajo zgodovinski zapisi, kako so se španski mastifi v 16. stoletju pridružili odpravam v Novi svet, da bi branili osvajalce. Ta pes lahko prehodi okoli 30 km na dan in potrebuje veliko prostora, da se sprehaja. Prav zaradi svoje potrebe po hoji, ni primeren za bivanje v stanovanju. Od angleškega in francoskega mastifa se razlikuje tudi po tem, da njegova koža ni tako nagubana. Kot preostala dva mastifa ima veliko glavo in je tesno povezan z tibetanskim ter neapeljskim mastifom.
[/members_only]
Drobne Deja
Viri:
www.animalwised.com
www.pethelpful.com
